Kdo še verjame?

"Ko si mlad, se ti zdi, da ves svet ti na dlani leži in brezskrbno verjameš v ljudi, ki so ob tebi.
Pride čas, ko spoznaš, da v resnici jih sploh ne poznaš, ko jim gledaš iskreno v oči, veš mar jim ni."

Vsakodnevno se srečujemo z ljudmi... Morda jih poznamo, morda ne... Nekaterim celo zaupamo. V današnjem svetu, pri tem tempu in velikokrat mimobežnih odnosih si lahko mislimo, da zaupamo ljudem, ki jih res poznamo. Ampak kdaj dejansko vemo, da je nekdo vreden zaupanja?

Izkoriščanje, laži in prelomljene obljube so vse pogostejše. To lahko pride iz zasebnega življenja, od tako imenovanih prijateljev, ali pa iz poslovnega sveta. Vendar se na to nikoli dokončno ne navadimo. Ko mislimo, da imamo z nekom normalen odnos in sklenemo dogovor, vseeno ne pričakujemo prelomljeni besed. Zakaj se nam to torej tolikokrat dogaja? Očitno je treba dandanes vse imeti na papirju, drugače ne drži. Obljube ne veljajo nič več, vsakega se vleče za nos. Če želimo kaj obdržati, smo lahko tiho in to prenašamo, če se zavzamemo zase in za svoje pravice, pa nam grozi "odstranitev". Torej je vse le začaran krog.
Bo kdaj obstajala možnost da se vse to neha? Da iz svojega življenja dokončno izbrišemo takšno zahrbtnost, vodenje za nos in laži, kljub temu pa imamo svoje prijatelje ter uspešno kariero. Verjetno ne, saj dobri odnosi dandanes pomenijo vse manj.

Očitno lahko zaupamo samo najbližjim, na vse ostale pa se požvižgamo. Vendar včasih žal tako ne gre. Vera v ljudi vse bolj ugaša in le redko se zgodi, da se plamenček zopet prižge, zaradi malenkosti, ki nam polepšajo dan in dajo upanje. Težko je verjeti, ko pa je tako veliko izkoriščanja. Težko je verjeti, ko je tako veliko vodenja za nos. Ko bi se vsaj posluževali iskrenosti in imeli ves čas čiste račune. Nekaterim to preprosto ne gre...

"Kdo še verjame, v tople besede, obljube in kdaj pa kdaj v dobre ljudi? Kdo še verjame, v takšne stvari?"