Prejšnjo sredo sem se udeležila delavnice izdelovanja nakita pri Katji Koselj. Namesto na faks sem tako raje zavila v center Ljubljane in poteza se je izkazala za eno najboljših v zadnjem času.
Za Katjo sem seveda že slišala in velikokrat občudovala njene kreacije, nikoli pa še nisem bila v njenem studiu. S Pio sva se tako skupaj odpravili k njej na lov za božičnimi darili.
Utrinek z lanskoletnega predbožičnega izleta na Dunaj. Okraski s stojnice na božičnem sejmu.
Vstopili smo v zadnji mesec letošnjega leta in hkrati najbolj prazničen mesec. V pričakovanju božiča in novega leta se bomo veselili, družili s prijatelji in odštevali dneve. Kljub temu da trgovine vsako leto začnejo z okraševanjem prej, mi letos to ni toliko nadležno, ampak mi je kar všeč. Vsaj zdaj, decembra, sem že v pričakovanju praznikov, vse lučke in okrasitve pa k temu samo še pripomorejo in me pripravijo k razmišljanju o tem, ali naj smrekico postavim že kaj prej (tradicionalno jo namreč postavljamo 24. decembra).
V petek, 13. novembra smo se s kolegicama udeležile razstave Aft'r NY slovenske oblikovalke Nine Šušnjara. V Situli smo si tako lahko ogledale njeno novo kolekcijo Kardia, ki je bila predstavljena tudi na newyorškem tednu mode za neodvisne oblikovalce, ki je potekal vzporedno z glavnim tednom mode.
Kratek prispevek sem napisala tudi za blog naše študentske sekcije, in sicer o vključevanju živali v oglaševanje. Glede na vse obveznosti, ki jih imam na faksu sem kar zadovoljna, vendar se bom naslednjič bolj razpisala, predvsem glede svojega mnenja ;). Sledi kratek odlomek:
Oglaševalski
kodeks sicer regulira veliko področij, ne osredotoči pa se neposredno
na živali. Opazimo le »splošna« določila, kot na primer, da ni dovoljeno
prikazovanje nasilja in vandalizma ter spodbujanje neodgovornega
vedenja. To posledično lahko apliciramo tudi na oglase, v katerih
nastopajo živali, torej da živali ne nastopajo v nasilnih situacijah, da
se ne spodbuja neodgovorno vedenje in ravnanje z njimi ...
Ob tem naslovu sem se ponovno spomnila na istoimensko zgodbico, ki sem jo začela pisati v prvem letniku srednje šole in sem jo dejansko objavljala na potral Smrklja. Ko zdaj pogledam za nazaj se mi zazdi smešna in nesmiselna, kljub temu pa se rada spominjam zagona, ki sem ga imela ob tem. Takrat sem nameč pisala in pisala, spodbudni komentarji so mi pomagali in tako sem sestavila kakšna 3 poglavja. Potem sem jo nehala pisati in kmalu pozabila nanjo. Vendar pa mi je še zdaj všeč, ne glede na preprostost zgodbice, da sem bila tako kreativna ter polna idej in zagonov. To nameč počasi izgine in zelo težko se spraviš nazaj. Včasih nisem imela težav z izmišljevanjem, pisala sem detektivske zapiske (ker sem bila detektivka), eseje in se v osnovni šoli na pobudo učiteljice celo prijavila na natečaj. Kakorkoli idej mi ni zmanjkalo.
Kaj pa se zgodi potem? Potem pa kar naenkrat nehaš. Ne veš ne kdaj, ne kako. Kar zgodi se. Hočeš si izmisliti zgodbico. Ne gre. Hočeš napisati res dober tekst za fakulteto ali karkoli pač potrebuješ. Ne gre. Kam izgine tista otroška igrivost in kreativnost in ali jo je mogoče spet poiskati?
Ko sem bila mlajša sem vedno rada verjela, da sem dobro pisala. To je bila namreč edina stvar, ki mi je bila všeč in mi je kolikor toliko šla od rok. Potem pa sem prišla v srednjo šolo in si nehala to zamišljati. Počasi sploh nehaš razmišljati o takšnih stvareh. Ali pa začneš dvomiti. Nehaš pisati. Razen tistega, kar moraš, to pa je čisto drugače. Ta kotiček pa mi pomaga spet malo priti nazaj in več razmišljati o stvareh ter to tudi preliti na papir (pa četudi virtualni :D).
Danes je noč čarovnic. Prava, ne tista v moji zgodbici. Nikoli sicer nisem tega praznovala, vendar je zadnja leta tako veliko žurov na to tematiko, da se težko uprem. Tako imamo danes poslovilno zabavo ter še zadnjo nogometno tekmo sezone - pestro bo. Se že veselim!
V petek smo se z družbo ob 19. uri zbrali pred dvorano Tivoli, v pričakovanju muzikala Mamma Mia. Po vsej medijski pozornosti, ki jo je predstava doživela, nisem dvomila v to, da bo zelo dobra. Ni pa bilo dvoma tudi o tem, da si jo bom ogledala. Obožujem namreč Abbine pesmi, tudi film znam skoraj na pamet in tako sem se veselila prijetnega večera. Malo pa je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da poznam nekaj nastopajočih.
Kot pričakovano je bila predstava odlična, čisto poseben čar pa je slišati pesmi v živo. Na začetku se moraš le privaditi temu, da so odpete v slovenščini. Zasedba je odlična, igralci se super ujamejo med seboj ... . Predvsem pa mi je bilo všeč, da so nastopale prave plesalke. Že ob izbiri koreografinje nisem dvomila, da bo predstava tudi plesno dovršena, ampak kjub vsemu sem bila prijetno presenečena. Sama sem namreč vedno pozorna tudi na ta del predstave in zgodi se, da se na ples bolj kot ne pozabi, oziroma nastopajoči niso izurjeni plesalci in so zatorej tudi koreografije dokaj preproste. Tukaj pa je bil ples vključen kot skoraj enakovreden element in z navdušenjem sem spremljala super koreografije, ki so bile natrenirane in odplesane lahkotno.
Vsem, ki še niste videli predstave priporočam ogled! Definitivno se splača. ;)
Prejšnjo sredo sem se na naši fakulteti udeležila okrogle mize z naslovom Journalism and Public Relations in conflict and cooperation. Po njej sem napisala reportažo, ki je bila objavljena na strani našega društva - ŠS PRSS.
Dogodek je bil izjemno zanimiv, saj so strokovnjaki tako s področja novinarstva kot odnosov z javnostmi imeli diskusijo o temi. Izpostavljenih je bilo veliko zanimivih in pomembnih dejstev in ugotovitev, predvsem pa je pomembna povezanost med novinarji in piarovci, ter dober odnos obeh. Pa tudi to, da govorijo resnico. In eni in drugi. Piarovec lahko najhitreje izgubi službo, če resnice ne govori. Novinarjem pa se je tudi že zgodilo, da so objavili dejstva, ki niso bila resnična in preverjena.
Kljub temu pa je na obeh področjih še veliko možnosti za razvoj in spremembe. Dobili pa smo tudi dober nasvet ameriške strokovnjakinje - mladi se nimamo česa bati!
Torej, verjetno lahko že po naslovu uganete, kaj je tema te objave. Naj najprej poudarim, da objava ni mišljena kot žaljenje ali kaj podobnega, je samo moje razmišljanje o trenutni situaciji. Povod za to pa je nedavni pripetljaj na postaji v Ljubljani.
Še en mesec je minil in že smo pri oktobru. Kako, kdaj? Včasih se mi zdi, da se res samo obrnemo in smo že v novem mesecu, letu ... Tokrat sem se odločila, da bom združila nekaj utrinkov iz septembra, da ne pozabim ;). Začelo pa se je tudi novo študijsko leto in to je ena zadnjih sprostitev pred začetkom bolj resnega dela.
Nekaj pesmi, ki jih zelo rada poslušam. Mislim da nadaljnji komentarji niso potrebni, izbrala sem nekaj tistih pesmi, ki vplivajo name. Sama osebno vedno v glavi vidim plesne koreografije, ko poslušam glasbo. Kar vem, da mi bo pesem všeč, ko že pri prvem poslušanju v mislih plešem :D.
Sooo....
A lot has been going on so I'll divide it and made a short update on what has been done, how, when.... ;)
1. Exams.
So, as I probably already mentioned, I have 2 really hard exams. I passed one! In July. I was so nervous I could barely function and I started shaking when I got the resuts. But I did it. The othe one is coming up! I am already studying but the progress is slow. It's on 11th of September. I have some time but this one worries me the most... I have to pass, because if I don't I can't proceed in last year of college. But I will do it, I just have to kick my laziness away and start working :).
2. Seaside
I went on holidays with my family, since T and I can't go together (he is a professional football player. That makes him available in the middle of June, when I have an exam period). However he managed to get 2 days of and go with me. We went in Mareda, Croatia and I was going back and forth between home and seaside for those two weeks. Reason? Our play.
3. Kralj gora in ljudomrznik.
Our show. In summer theater Studenec, there is a major play every year. A theater that accepts around 1000 viewers is full mostly every weekend. There are 16 performances in 4 weekends through July and August. 13 done, 3 more to go - last weekend in August. Previous years I participated but mostly as a dancer, nothing special. This year I have a role and I'm quite proud of it. I'm one of 3 ex-wives. Dead. So we are ghosts. Scared? ;)
Three scary ex-wives ;)
4. My birthday
I had a birthday in July - I am a Leo. And I got the best birthday gift ever - a puppy. Pug called Poncho was waiting for me with a big blue bow. It was the best surprise my family made for me! He's just so cute and I'd post pictures of him all the time.
Poncho the Pug
5. Shopping
I am a bit addicted. Every time I got some money I go to the stores. But fall is coming right? So I've done some shopping and I love it. I got gift vouchers for New Yorker and butique Baba Kul - I also work there and love the clothes, so Boti nailed it with the gift ;). Anyways today I went in Baba Kul and got 2 shirts. I love them and the weather is just perfect to wear them :). I got 2 quick pictures, more will follow in separate post.
Shirts I got today in Baba Kul :)
6. New phone
Last but not least my new phone. Samsung Galaxy S6 in color Blue Topaz. What can I say, I'm in love. :)
With Poncho in Kamfest
Poncho's first football tournament, this weekend
Finally found a decent planner. I always have problems finding them, since I want a specific placing. I like this one! :)
I finnished all my exams!! Well, all I had untill now. I have officially completed 3rd year of college. I had 5 exams in this period in I passed all of them. The only problem is that I have 2 more from last year. One is on Friday and one in September. If I don't pass them I can't proceed to 4th year, and I have to pay for both of them (180 euros for one, talk about student price...). But anyways, I have to pass them and I will.
There is, however, one small problem. My motivation. I know I have to pass, I want to study, I do study... for a few minutes. Then I wander off with my thoughts or I start checking my phone or something like that... Then I get back but it just doesn't work really well. So I will have to "push my limits" on this one, since I have it on Friday. And I have to pass!!
And then... holidays. Just can't wait ;). T is staying in his current club in Austria and he can take a day or two off, so this weekend we're going to the seaside even if just for a day or two.
On Monday I work, so I'm good untill Thursday and then I'm practically free. We're premiering with our show on 18th of July, so the weekends are off the limit, but it will be fun. This year I have an actual role - before I was mostly a dancer; and I'm one of 3 ghosts. It's a challenge since most of the actors are professionals or at least really experienced but nevertheless I figured out my role and I will manage it. I had a huge "stage fright" at the beginning, because they were all looking at me (stupid since I have no problems when I dance...) but once I figured out how to get my part done, the problems ended.
Anyways, I'm sooo looking forward to holidays. I'm going to the seaside with my family (partialy, because of the shows, but still) and I just wanna lay on the beach, read books and swim, swim, swim :). I'm planning on robbing the library as soon as I finnish my last exam and even buy some books. And then just read all days long :).
I'm open to suggestions about books. And I'll try to post something soon.
Procrastination. I think almost everyone knows it. More or less. But to be a real professional it takes time :P. I don't want to brag but I think I became quite good at it.
There's no worse feeling than waking up knowing you have loads of work to do. And when you don't know where to start - you take some time for yourself instead. I know I could get things done properly if I would divide them, and get them started. But instead I procrastinate and leave everything to last possible minute. Why? Even I don't have a clue.
But. How to do it?
1.Think about all the work you need to get done. Just think about it and let the panic overrun you. :D
There's nothing better but to go through everything, BUT - not actually start it.
2.Take some time for yourself, since you won't be able to later...
That means just one thing and then you get your work started. Whether it's an episode of your favorite show or a chapter of a good book (for me it ends as a whole book, most of the time).
3. Start watching a new show.
One so interesting, you won't be able to stop untill you finnish the season - if possible. If you can't find anything wort watching, you might just re-watch old ones. Not that I would do this (Could this BE more of a lie) :D. I can't help it - I am obsessed.
4. Start reading a book.
Even if you don't normally read. Ever. That's not the case with me but the library has quite a sense of humor. Every time I really need to get something done, I find at least 3 books I'd borrow. When I go there intentionally I spend some time and nerves borrowing one book :(
5. Just be on the computer - social media.
That's the easiest one. Just start scrolling down your feed. Even old posts that you've already seen are more interesting then loads of work..
6. Clean your room.
Why not? You really CAN'T work like this! The only problem with me - I get super motivated, start cleaning it and stop after approximately 15 minutes. It's just too much work to get everything in order as I imagined it.
*All pictures are from the internet
And last but not least - read this post with a bit of sarcasm :D
Toreeej. Spet ena v slovenščini. Ne da se mi v angleščini :D
Kot vedno sem tudi ta teden polno zaposlena. Danes sem imela za oddat in predstavit seminarsko (delali sva jo včeraj s sošolko), do jutri je finiš oddaja ene naloge v petek pa še članek za moje novinarstvo :D. Predmet (uvod v novinarstvo 2) mi je res všeč, ampak moram biti pridna in svoje bisernate prispevke (sarcasm, people) oddajati redno. In ker sem temo za članek dobila vsaj 1 teden kasneje kot ostali (res nisem imela idej!!!), imam tudi rok krajši. Oddaja je torej, če razberete iz nakladanja, v petek. Članek mor biti zelo dolg, rabim še sogovornike... Don't even ask....
V nedeljo smo bili na vztrajnostni dirki z mopedi (don't kill me če izraz ni čisto pravilno uporabljen). Pač max 50 cc., se pravi mopedi, tomosi, frčiji, avtomatiki... Name it as you wish. In bilo je kar zanimivo. Seveda sta našo družino predstavljali dve ekipi, ki sta se odlično izkazali. Kljub temu pa je mene bolj pritegnil mopsek Beni :D. Ves čas sem bila z njim in lastnico, ki je prava faca in enciklopedija za vzgajanje. Vem torej že veliiiko, mopsa/frenčija pa še nimam. Vse ob svojem času :P
Beni, cutie pie <3 :)
one more
Ena ekipa - Luka in Matej s prijateljem Gašperjem
Hotela sem napisati poseben post tudi o Evroviziji*, ki jo religiozno spremljam vsako leto že od osnovne šole, ampak sem se med rezultati finala odločila, da je o tem škoda izgubljati besed. Zato čisto na kratko.
1. Pri prvem izboru mi večina, ki je napredovala ni bila všeč.
2. Naši so (meni osebno) bili boljši kot Srbija. (1 country at a time)
3. Izrael in Makedonija - replay all day
4. Rusija .... Seriously?!
5. Švedska je bila dobra, še bolj lepa ;), ampak lahko bi zmagali Italijani (ob tem naj poudarim da "makaronarji" niso med mojimi najljubšimi narodi, ampak ta pesem je bila res 1A!)
6. Ne vem kaj bi še, celotno glasovanje je bilo zgrešeno...
*Komentarji in mnenja so seveda dobrodošli, spodbujam kritično razpravo ;)
Se še spomnite objave o butiku Baba Kul? :). Ful fajni butik v Domžalah z noro dobrimi oblačili in zelo prijazno lastnico. No, ta lastnica se je spomnila name in tako ji bom občasno pomagala. Tako v butiku kot pri promociji #happy :D
V petek grem v gledališče. Prostovoljno :D. Na okrogli mizi, ki jo je naše društvo (z najtežje izgovorljivo kratico - ŠS PRSS, malo za šalo, malo zares) organiziralo skupaj z Dramo, sem jih dobila v "nagradni igri". In ker ima moj dragi trening, se bom kulturno izobraževala z mami :). Škodilo nama ne bo, še posebej če bo po koncu sledil še kakšen koktejl. Dež na obzorju ;)
Moje nove lepe all starke so lepe modre barve. Ker niso imeli peppermint odtenka so se potrudili in pred mojim prihodom dobili novo robo. Tako da so moje nove nove all starke zelo lepe :D.
Haha, neumni trije stavki, vem. Enostavno se mi ne da filtrirat. Kar mi pade na misel, napišem. Konec koncev zakaj pa je blog če ne za to :D. V glavnem, slikice all stark pridejo, ko bom malo manj lena in se mi bo dejansko dalo vstati iz postelje (don't judge me).
Verjetno sem že omenjala, da sem kot prostovoljka sodelovala na dogodku Speak up, ki ga je organiziral Zavod Ypsilon. Po tem sem se, kot piarovka (še vedno prostovoljno) pridružila projektu Mentorstvo. Vizija projekta je, da bi vsak mlad imel svojega mentorja. Vse skupaj pa je včeraj zaokrožila akcija Slovenija - mentorska država. Na 44 lokacijah po Sloveniji so namreč potekale delavnice o mentorskem povezovanju. Tako so si mladi lahko kar tam našli mentorja.
Bilo je naporno, moram priznati. Na faksu se mi je nakopičilo toliko dela, da sem približno en teden pred akcijo morala zelo popustit in se osredotočiti na seminarske naloge in predstavitve ki so se kar vrstile (in se še...). Na našem faksu imamo namreč vse roke oddaj konec maja, se razume. Da imamo lahko direktno za tem izpite. Nesmiselno bi namreč bilo, da bi seminarske delali med letom in imeli nato kakšen teden časa da se dejansko pripravimo na izpite. Veliko bolj zabavno je, če je vse na kupu. Could this BE any better (sorry, Chandler moment :D)
V glavnem, namen te objave ni promoviranje akcije, ampak sem vseeno hotela napisati nekaj o njej. Navsezadnje je dobra priložnost za vse. Mladi imamo možnost, da si najdemo nekoga iz področja ki nas zanima. Mentor nam laho pomaga pri pridobivanju izkušenj, daje nam nasvete... Ko se spoprimemo s kakšno situacijo lahko dobimo nasvet od nekoga, ki je to mogoče že dal čez. In to je v današnjem času, ko vsi želijo izkušnje in ne vem kaj še vse, že pri študentskem delu, neprecenljivo.
Sama si mentorja še nisem izbrala, čakam na osebo, ki me bo tako navdušila, da jo bom v trenutku kontaktirala in povabila k sodelovanju. Predvsem pa, ki bo opravljala delo ki me zanima (mostly PR) in v podjetju, ki mi je všeč. Med mentorji pa se najdejo res kul osebe! (No, vsi mentorji so kul že zato ker sodelujejo (; ). Ampak imeti mentorja kot je Tanja Fajon ali Darja Zgonc (in še mnogo drugih) je enkratno.
Upam, da se situacija tudi na faksu malce umiri, ker sta bila zadnja 2 tedna nora. Ampak, vem, če ne bi imela nič bi bilo pa dolgčas. Včeraj sem se na žalost lahko udeležila samo tiskovne konference ZRSZ (pa še to sem morala predčasno zapustiti zaradi predstavitev na faksu), ampak sem bila ob spremljanju širjenja akcije vseeno vesela, da sem zraven svoj majhen delež prispevala tudi jaz ;).
Sledijo
slikice z okvirjem, s pomočjo katerega smo širili akcijo. In moram reči
da zelena barva tega okvirja vsako fotko naredi noro hudo ;).
Danes sem po dolgem času šla na stran Kariernega centra UL in Študentskega servisa, da bi si pogledala razpisane oglase za delo. Na strani Študentskega servisa sem tako 5 min scrolala po razpisanih prostih mestih, seveda z določenimi kriteriji kot so osrednjeslovenska regija itd.
Najprej sem gledala samo opise oglasov, iskala sem kaj, kar res pride v poštev glede na smer mojega študija. Potem pa sem pri vse preveč oglasih opazila v oči bodeče dejstvo - delovnik: dopoldan. Zanima me, kakšne študente iščejo. So to študenti, ki pridno hodijo na faks, poleg tega pa želijo še nekaj malega zaslužiti, da pridejo čez mesec? So to pridni študenti, ki bi si ob študiju radi nabrali še izkušnje? Ne. V veliki večini so študenti, ki ne hodijo na faks, ampak "pavzirajo", ponavljajo...
So... My absence is reasonable. I went to Dublin!!! Among other stuff of course. We went on Wednesday (15.4.) and came back on Sunday (19.4.). And than I had crazy couple of days.
When I got back I had loads of work for college. And... You know me... Always getting in the middle of something. I need to have at least one project. So I joined another one. We were doing a conference at Zavod Ypsilon. And when that ended I joined mentorship program, also at Zavod Ypsilon. I am still volunteering but I am "head of public relations". I mean... Just doing PR. It has taken me quite some time but I am getting experiences so it's worth it.
Plus I had to do an essay till' Thursday (for college. Yes, I go there too :P). I started writing it on Wednesday night. Finnished it in a few hours. (Had it done by 23.30 to be exact) But I was soo tired that I don't really know what I submited :D.
Anyways, not to bore you with details of how I'm busy. Dublin. Yes!
Minuli vikend je se je verjetno tretjina Slovenije nahajala v Planici, druga tretjina pa za televizijskimi ekrani (ostane še tretjina, ki je šport ne zanima). Bil je namreč pomemben dan za slovenski šport. Ali naj rečem, pomemben vikend. Navijali smo, se veselili in nekateri bili na koncu razočarani. Tako je življenje, tak je šport.
Kar ne zastopim pa je - za tako majhno državo imamo izjemno število izjemnih športnikov. Uspešnih, profesionalnih športnikov, ki celo leto trenirajo zato, da se med sezono izkažejo. Ti nam prinašajo uspehe in glas o naši mali državi širijo po svetu. In kaj naredimo mi? Pljuvamo čez njih, zganjamo foušijo. Nikoli, ampak res nikoli nismo zadovoljni.
This one is a bit more colorful. These are this months pictures from my instagram account. I admit, I used to post more, but still, I try to keep it running :P
These are homemade biscuits from Croatia. My father was visiting some relatives and Strina sent us this - freshly baked from Varaždin :)
That's me and my friend Katarina, when we went on a basketball game. Helios Suns won - naturally:D. That was also the game that I write about in my paper, so I had to get statements from at least two persons. It went better than I'd imagined ;).
After some successful shopping and library visit. I went crazy that saturday. I went to the library and took with me 5 books. (one was for my mom). Needless to say I'm already finishing the third one :P.
When me and my boyfriend went on Limbarska Gora. Every woman got a carnation on the top. I was on that hill for the first time in a really long time. But it was really fun. From starting four hangovered friends, we got to the group of 10-15 people going up there together. It was really fun. I even went on a training afterwards and nearly died at the end of the day :P.
P.S. hangovered because we went to Bar the night before - more about that in another post.
When I got home from classes on tuesday I had a lot of work to do - I had to translate an article for one of our classes. And so I went and bought some snack - strawberries are the best :)
Tori begging me for food. Again. She sits still next to you. Doesn't make a sound and is really good (doesn't jump on the table or anything), but... She looks at you with those eyes. Exactly that look. How can anyone say no to this? :P
So that's it for now. It's spring now so enjoy all the sun (I hope) we will get :)
