Pages

Subscribe:

sobota, 24. januar 2015

New year, new life...

Ta post je posvečen posebnemu fantku, ki se je rodil 31. decembra in s tem razveselil starša in starejšega bratca. Moja Boti je rodila drugega sinčka, čestitam!

En dan pred tem, ko sva bila z dragim pri njej na kavi, je pogovor nanesel tudi na porod in da komaj čaka. Že naslednji dan sem prejela SMS sporočilo, ki mi je polepšalo dan. Rodil se je S...

Po tem sem kar nekaj časa razmišljala, kako lepo je, ko si v takšni situaciji. Veselo pričakovanje, novo življenje, čisto posebna oseba. Oseba, ki jo vzgajaš, skrbiš zanjo in jo imaš rad. Majhne očke, ki te pogledajo, rokica, ki stisne tvojo. Majhna štručka, ki zraste v samostojno osebo.
Tisti občutek, ko prvič pogledaš novorojenča, ko on pogleda tebe... Seveda nimam lastnih izkušenj, govori moja domišljija, verjamem pa, da je neprecenljivo :).

Fotografija je s spleta

Ne bom preveč filozofirala, ker to ni point današnje objave. Vsaka takšna novica me razveseli, še posebej pa, če pride od osebe, ki mi nekaj pomeni (in je, če se pohvalim, tudi zvesta bralka mojih objav :P).

Boti, želim vam vse lepo! :)



torek, 9. december 2014

Crazy weekend

Prejšnji teden je minil noro hitro... No tako kot vsak od začetka novembra naprej. Čas kar leti, prazniki se približujejo, na faksu pa nam nalagajo eno nalogo za drugo, en datum za drugim. Zanimivo, da čeprav nimamo izpita pri nobenem predmetu v tem semestru, so vsi kolokviji januarja... Halo!?  --> To je isto kot izpit! Ker sta mi dva predmeta ostala še od lani, oba plačljiva, me skrbi vse to kopičenje dela. V naslednjem semestru pa me čaka še več predmetov, tako da se moram vseh rešiti v tem... Slepa ulica...

četrtek, 4. december 2014

We speak english, yes?

Today, when I was on my way to classes I ran into some tourists. They were already talking to two girls, but somehow I was also dragged in the middle of this communication process. So I gave them directions and proceeded my way. And that was when I realised I sounded pretty bad. Ok, I never got tenses perfectly and I make mistakes, but given the fact that I made matura and First Certificate I should talk way better. And here is when I noticed what could the problem be. We are always learning. Just learning. Sure I watch series without subtitles and had "professional English" in last two years of college, but we never actually concentrated on just TALKING. The last time I really talked in English (that one night when we went out with some friends and met some guys from Switzerland doesn't count :D) was on my oral matura and FCE exam. The English in college doesn't count, since I got nothing from it.

torek, 25. november 2014

Flekasto pecivo

Ta recept sem dobila od fantove mami in je res zelo enostaven in okusen.

Potrebujemo:
- 4 jajca
-10 žlic sladkorja
- 10 žlic olja
- 10 žlic mleka
- 16 žlic moke
- 1 pecilni prašek
- 1 jogurt/kisla smetana

Najprej z mešalnikom zmešamo jajca in sladkor, nato pa (z jedilno žlico) dodamo ostale sestavine in zmešamo vse skupaj. Ko je masa čisto gladka je pol zlijemo v pekač. V drugo polovico dodamo nekaj žlic kakava (lahko tudi nutele itd) in dolijemo v pekač. Tako dobimo "flekasto" maso. Pečemo približno 15 minut na 200 stopinj in voila ;).

Je super enostavno in res okusno. :)

Ne vem kako se res reče pecivu, tako da sem napisala po svoje :P

sobota, 15. november 2014

Piščanec v voku z zelenjavo

Danes sem za kosilo pripravila piščanca v voku z zelenjavo. Recept sem odkrila poleti, ga malo prilagodila in meni je jed res super. Ravno pravšnje kosilo :)

Potrebujemo:
Piščanec (jaz ga ponavadi dam vsaj 1kg, ker delam za celo družino)
paprika
bučke
korenje
por
sojina omaka
jušna osnova
začimbe (sol, poper, vegeta, čili ...)

Piščanca najprej narežemo - jaz ponavadi kupim file in ga nato narežem na kockice. V voku na olju najprej pražimo piščanca. Ko je pečen dodamo na kockice zrezano zelenjavo. Meni bučke super pašejo zraven, vendar jih ne dodam vedno, ker jih doma ne marajo vsi. Vsa zelenjava je torej po izbiri. Jaz dodam veliko rumene paprike in še malce korenja in pora. Ko je vse prepraženo, dodamo sojino omako, par kapljic (sama po sebi je ogabna, ampak okus pa naredi super) ter jušno osnovo in po želji zalijemo z vodo. Meni ni problem če je brez "omake", tako da bolj malo zalivam. Solimo, popramo, dodamo vegeto, in začimbe po okusu (čili :D ), ter mešamo. Je lahko za pripravo in kar hitro narejeno. Jaz dodam še kuhan riž kot prilogo, mi je najbolj za zraven :)


To je med pripravo, po koncu sem pozabila slikat ;)

ponedeljek, 10. november 2014

MustRead:Volk in golobica

It all began with that one special book... Pred približno dvema letoma sem za Miklavža za darilo dobila knjigo, s katero se je začelo moje zdajšnje ljubiteljstvo zgodovinskih romanc - to je knjiga Volk in golobica, avtorice Kathleen E. Woodiwiss.

 Najprej kratek opis: Wulfgar, železni volk iz Normandije, na čelu nepremagljive vojske napade s severa kot uren in močan veter, da bi zahteval Darkenwaldske posesti in ljudi. Toda ponosna in lepa Aislinn ne bo nikdar klečeplazila pred strašnim zavojevalcem. Aislinn, plemkinja saksonske krvi, gori od sovraštva do mogočnega normanskega viteza, ki je uničil njen dom, in snuje maščevanje celo takrat, ko se ukloni nebrzdani strasti svojega sovražnika. Vendar ne pričakuje ognja, ki ga v njej zaneti njen drzni nasprotnik.

 To knjigo sem prebrala takoj, čisto sem "padla noter" in knjižni molj kot sem, seveda takoj poiskala še ostale knjige te avtorice. Danes sem prebrala skoraj vse, razen treh, ki še niso prevedene v slovenščino. Poleg tega imam večino kar doma :). Avtorica ima poseben slog pisanja, veliko opisovanja, njeni knjižni junaki so strastni in odločni. Njena dela so daljša, kar je meni zelo všeč. Je pa res, da če imam čas, vse knjige preberem v dnevu ali dveh, tako da dolžina knjige sploh ni pomembna, če padem v zgodbo mi ni več pomoči, dokler ne obrnem zadnje strani :P.

 Torej - ta knjiga... Seveda sem takoj "padla noter", zgodba se dogaja v 11. stoletju, že začetek pa je malce "krvav" - začne se namreč z bitko, s katero Normani osvojijo sakosnski dvorec Darkenwald. Tako pod njihovo ujetništvo pride tudi Aislinn, hči darkenwaldskega gospodarja. Ragnor, Norman, ki je mesto napadel, si seveda Aislinn (ki je lepotica) želi prisvojiti. V zgodbo se vplete Wulfgar, normanski pankrt, ki dobi oblast nad posestmi. Aislinn kmalu ugotovi, da je Wulfgar pravičen (in privlačen), ter se sčasoma vanj zaljubi. Na koncu tudi on ugotovi svoja čustva do nje, vmes so zapleti z Ragnorjem, ki Aislin ne more pozabiti, Gwyneth, Wulfgarjevo polsestro... Aislinn in Wulfgar dobita tudi otroka.

 Glavna junaka sta mi všeč, saj sta vsak po svoje zanimiva in imata posebne lastnosti. Wulfgar je "tipičen moški" primerek - pogumen, viteški, oh in sploh močen itd. Hkrati zavrača ženske (njegova mama ni bila ravno biser) in jih ima samo za določene stvari. Vse se spremeni z Aislinn. Tudi ona je trmasta, presunljivo lepa z oranžnimi lasmi in vijoličastimi očmi. Kljub temu, da Wulfgarja najprej zavrača, kasneje ugotovi, da ji je prirasel k srcu. Tako drug drugega neprestano ponižujeta, se spuščata v besedne dvoboje, njun odnos je buren. Vse je še malce bolj zapleteno, ker sta drugačnega mišljenja in porekla - Norman in Saksonka... Kljub vsemu pa se mi zdi, da je malce preveč opisovanja, saj sem dobila občutek, da je Aislinn za Wulfgarja večino časa le spolni objekt. Vedno misli na njo samo z vidika spolnosti, se mi zdi, da se potem tudi ljubezen v zgodbi preveč povezuje s tem. Da, na koncu ugotovi, da jo ljubi, ker ne more biti brez nje. Kaj pa prej? :P Aislinn po drugi strani je zabavna, ostra, vedno ve kaj odvrniti nazaj... Vendar se mi zdi, da bi lahko povedala še kaj več, kar si misli, saj se včasih kaj izgubi v kontekstu.

 Vendar, ker je konec koncev to "samo" knjiga... Ni potrebe po prevelikem analiziranju. :)

 P.s. Ne vem točno kaj pišem oz. bi rada, se še malo lovim pri tej tematiki. Tako da be patient and/or leave a comment with advice ;)

Till' next time

sobota, 8. november 2014

Življenje


Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
in kratko je naše življenje
in eno samo za večno.
Dokler smo tu, sta nebo
in zemlja v naši oblasti,
vendar mora drevo
o sojenem času pasti.
Tak čudno je naše življenje
s svojo mračno zavestjo,
da se pesem konča
v plitvem jarku za cesto,
da se včasih konča,
preden se je začela,
brez zemlje in brez neba
kot roža nedozorela.
Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
-o pesem nedokončana -
in eno samo za večno.

Pa še posvetilo za Kajetana Koviča, ki je včeraj preminil. Mislim da nam bo vsem ostal v spominu, predvsem po domišljijskem svetu, v katerega nas je popeljal že, ko smo bili otroci. Moj prijatelj Piki Jakob je res ena nepozabnih zgodbic, ki bo še dolgo živela naprej.