Tokrat bom začela s filmom, ki ga priporočam v ogled. S fantom sem si ga ogledala (še enkrat) in mi je res všeč ;).
Čarli in tovarna čokolade
Čarli (Freddie Highmore) je reven fantič, ki po naključju uspe dobiti eno izmed petih zlatih vstopnic za ogled tovarne čokolade. Tako se z dedkom odpravi na čisto novo dogodivščino. V tovarni jih sprejme lastnik Willie Wonka (Johnny Depp), ki s svojo mero humorja Čarliju in ostalim otrokom razkaže tovarno. Zaradi raznih nepričakovanih dogodkov ostali otroci drug za drugim zapustijo ogled in na koncu ostane samo še Čarli, ki dobi največjo nagrado - tovarno.
Zelo skrajšan odlomek (ker sem zaspana :P ). Zgodba temelji na istoimenski knjigi Roalda Dahla, ki je (poleg mnogih drugih) napisal tudi Matildo. Tudi knjigo, seveda, priporočam v branje.
Still not interested? V njem igra Johnny Depp, ki znova dokazuje da je neverjeten igralec. Je zadosten razlog za ogled!? :D
Zgodba mi je zelo všeč, ker je nekaj posebnega. Nauči nas, da ni pomemben denar, in vzvišenost, ampak da največ štejeta iskrenost in poštenost. Čeprav je Čarli najrevnejši izmed otrok, je edini, ki je srčen, prijazen in dobrovoljen, spoštuje starše in stare starše in nikomur noče nič žalega. V glavnem lepa zgodba, še boljši film. :)
Skoraj polnoč je ura... in jaz zaključujem. Z minionom. I'm okay!* :D
ponedeljek, 20. oktober 2014
ponedeljek, 13. oktober 2014
Vam lahko ponudim še kaj? Morda kanček prijaznosti...
Velikokrat slišim pogovore o raznovrstnih prodanjih akcijah, kot so ponujanja izdelkov na bencinskih servisih in trgovinah - in z njimi povezano pritoževanje.
Ja, je zelo nadležno. Vendar, bi se kdo poskusil postaviti v kožo delavca? Kako se on počuti, ko mu vsaka druga stranka zabrusi nazaj nekaj nesramnega, ker opravlja svoje delo. Da, vem da je nadležno. Če imate na to komentar ga podajte nadrejenim, ki so se tega spomnili, in ne delavcem, ki so to praktično prisiljeni početi.
Prav tako ni potrebno svoje jeze stresati na prodajalce. Lansko poletje sem kot študentka delala v Merkatorju in tako spoznala veliko novih ljudi, ter predvsem začela bolj opazovati njihovo vedenje (in pa v drugih okoliščinah tudi vedenje delavcev do mene kot stranke).
Ker si kot prodajalka v Merkatorju seveda manjvredna od njih in si tam zato, da ustrežeš njihovim muham, se lahko znašajo nad tabo. Vem, da niso vsi prodajalci prijazni in da imaš včasih pač slab dan. Vendar naslednjič, preden blekneš ven nekaj neumnega pomisli, ali je treba tega. Ali moraš človeku, ki opravlja svoje delo, se trudi zaslužiti par evrov za čez mesec, še bolj greniti delovni čas?
Raje dvakrat vdihni, se nasmej, malo poklepetaj in tako nekomu (morda nevede) polepšaj dan. :)
Ja, je zelo nadležno. Vendar, bi se kdo poskusil postaviti v kožo delavca? Kako se on počuti, ko mu vsaka druga stranka zabrusi nazaj nekaj nesramnega, ker opravlja svoje delo. Da, vem da je nadležno. Če imate na to komentar ga podajte nadrejenim, ki so se tega spomnili, in ne delavcem, ki so to praktično prisiljeni početi.
Prav tako ni potrebno svoje jeze stresati na prodajalce. Lansko poletje sem kot študentka delala v Merkatorju in tako spoznala veliko novih ljudi, ter predvsem začela bolj opazovati njihovo vedenje (in pa v drugih okoliščinah tudi vedenje delavcev do mene kot stranke).
Ker si kot prodajalka v Merkatorju seveda manjvredna od njih in si tam zato, da ustrežeš njihovim muham, se lahko znašajo nad tabo. Vem, da niso vsi prodajalci prijazni in da imaš včasih pač slab dan. Vendar naslednjič, preden blekneš ven nekaj neumnega pomisli, ali je treba tega. Ali moraš človeku, ki opravlja svoje delo, se trudi zaslužiti par evrov za čez mesec, še bolj greniti delovni čas?
Raje dvakrat vdihni, se nasmej, malo poklepetaj in tako nekomu (morda nevede) polepšaj dan. :)
Oznake:
Razmišljanja
Old & new...
September je bil eden najbolj... razgibanih mesecev v zadnjem času.
Malce več kot en mesec nazaj smo se poslovili od naše sedemletne psičke Tami. Bilo je težko za vse, saj je bila družinski član. Vendar, kot pravi rek za vsakim dežjem posije sonce, je tudi k nam prišel sonček v obliki psičke Tori. Popestri nam vsako uro posebej, sama si že postreže z bananami na kuhinjski mizi, pomaga pri pometanju (vlečenje metle je nadvse zabavno), ter reciklira smeti (beri: jih raztrešči po celi kuhinji). Tako hiša ni več prazna, mali vragec pa tudi poskrbi, da dovolj migamo - gospodična mora ven na vsaki dve uri, če ne celo pogosteje ;).
Poleg tega se je začelo novo študijsko leto z obljubami, kot so sprotno izdelovanje faksa in kolokvijev, ter vsi opravljeni izpiti julija. Upam, da bom letos zdržala malce več kot prve 3 tedne ;).
S študentskim življenjem pa so prišli tudi študentski žuri - v sredo gremo tako na Difovski žur... oujea :P
Danes sem bila na kavi s prijateljico, ki mi je dala malce za razmisliti glede bloga in še nekaterih stvari. Tako sem se odločila da bom - glede na to da pišem zase - probala čim več objavljati, ne da bi se obremenjevala s tem ali v objavi piše kaj "pomembnega" ali ne. Konec koncev me večkrat "prime" da bi kaj napisala, a potem obupam, ali pa ne objavim. Tako da še ena zaobljuba - probala bom bolj pridno objavljati, Let's see if I'll make it :P.
Malce več kot en mesec nazaj smo se poslovili od naše sedemletne psičke Tami. Bilo je težko za vse, saj je bila družinski član. Vendar, kot pravi rek za vsakim dežjem posije sonce, je tudi k nam prišel sonček v obliki psičke Tori. Popestri nam vsako uro posebej, sama si že postreže z bananami na kuhinjski mizi, pomaga pri pometanju (vlečenje metle je nadvse zabavno), ter reciklira smeti (beri: jih raztrešči po celi kuhinji). Tako hiša ni več prazna, mali vragec pa tudi poskrbi, da dovolj migamo - gospodična mora ven na vsaki dve uri, če ne celo pogosteje ;).
Poleg tega se je začelo novo študijsko leto z obljubami, kot so sprotno izdelovanje faksa in kolokvijev, ter vsi opravljeni izpiti julija. Upam, da bom letos zdržala malce več kot prve 3 tedne ;).
S študentskim življenjem pa so prišli tudi študentski žuri - v sredo gremo tako na Difovski žur... oujea :P
Danes sem bila na kavi s prijateljico, ki mi je dala malce za razmisliti glede bloga in še nekaterih stvari. Tako sem se odločila da bom - glede na to da pišem zase - probala čim več objavljati, ne da bi se obremenjevala s tem ali v objavi piše kaj "pomembnega" ali ne. Konec koncev me večkrat "prime" da bi kaj napisala, a potem obupam, ali pa ne objavim. Tako da še ena zaobljuba - probala bom bolj pridno objavljati, Let's see if I'll make it :P.
Tori prvi dan pri nas
pometa ;)
Prejšnji teden (raste neverjetno hitro) - zna že dati tačko =)
Pesmi, ki sta zadnja 2 tedna nenehno na repeat ;)
Oznake:
Razmišljanja
ponedeljek, 22. september 2014
Kdo še verjame?
"Ko si mlad, se ti zdi, da ves svet ti na dlani leži in brezskrbno verjameš v ljudi, ki so ob tebi.
Pride čas, ko spoznaš, da v resnici jih sploh ne poznaš, ko jim gledaš iskreno v oči, veš mar jim ni."
Vsakodnevno se srečujemo z ljudmi... Morda jih poznamo, morda ne... Nekaterim celo zaupamo. V današnjem svetu, pri tem tempu in velikokrat mimobežnih odnosih si lahko mislimo, da zaupamo ljudem, ki jih res poznamo. Ampak kdaj dejansko vemo, da je nekdo vreden zaupanja?
Izkoriščanje, laži in prelomljene obljube so vse pogostejše. To lahko pride iz zasebnega življenja, od tako imenovanih prijateljev, ali pa iz poslovnega sveta. Vendar se na to nikoli dokončno ne navadimo. Ko mislimo, da imamo z nekom normalen odnos in sklenemo dogovor, vseeno ne pričakujemo prelomljeni besed. Zakaj se nam to torej tolikokrat dogaja? Očitno je treba dandanes vse imeti na papirju, drugače ne drži. Obljube ne veljajo nič več, vsakega se vleče za nos. Če želimo kaj obdržati, smo lahko tiho in to prenašamo, če se zavzamemo zase in za svoje pravice, pa nam grozi "odstranitev". Torej je vse le začaran krog.
Bo kdaj obstajala možnost da se vse to neha? Da iz svojega življenja dokončno izbrišemo takšno zahrbtnost, vodenje za nos in laži, kljub temu pa imamo svoje prijatelje ter uspešno kariero. Verjetno ne, saj dobri odnosi dandanes pomenijo vse manj.
Očitno lahko zaupamo samo najbližjim, na vse ostale pa se požvižgamo. Vendar včasih žal tako ne gre. Vera v ljudi vse bolj ugaša in le redko se zgodi, da se plamenček zopet prižge, zaradi malenkosti, ki nam polepšajo dan in dajo upanje. Težko je verjeti, ko pa je tako veliko izkoriščanja. Težko je verjeti, ko je tako veliko vodenja za nos. Ko bi se vsaj posluževali iskrenosti in imeli ves čas čiste račune. Nekaterim to preprosto ne gre...
"Kdo še verjame, v tople besede, obljube in kdaj pa kdaj v dobre ljudi? Kdo še verjame, v takšne stvari?"
Pride čas, ko spoznaš, da v resnici jih sploh ne poznaš, ko jim gledaš iskreno v oči, veš mar jim ni."
Vsakodnevno se srečujemo z ljudmi... Morda jih poznamo, morda ne... Nekaterim celo zaupamo. V današnjem svetu, pri tem tempu in velikokrat mimobežnih odnosih si lahko mislimo, da zaupamo ljudem, ki jih res poznamo. Ampak kdaj dejansko vemo, da je nekdo vreden zaupanja?
Izkoriščanje, laži in prelomljene obljube so vse pogostejše. To lahko pride iz zasebnega življenja, od tako imenovanih prijateljev, ali pa iz poslovnega sveta. Vendar se na to nikoli dokončno ne navadimo. Ko mislimo, da imamo z nekom normalen odnos in sklenemo dogovor, vseeno ne pričakujemo prelomljeni besed. Zakaj se nam to torej tolikokrat dogaja? Očitno je treba dandanes vse imeti na papirju, drugače ne drži. Obljube ne veljajo nič več, vsakega se vleče za nos. Če želimo kaj obdržati, smo lahko tiho in to prenašamo, če se zavzamemo zase in za svoje pravice, pa nam grozi "odstranitev". Torej je vse le začaran krog.
Bo kdaj obstajala možnost da se vse to neha? Da iz svojega življenja dokončno izbrišemo takšno zahrbtnost, vodenje za nos in laži, kljub temu pa imamo svoje prijatelje ter uspešno kariero. Verjetno ne, saj dobri odnosi dandanes pomenijo vse manj.
Očitno lahko zaupamo samo najbližjim, na vse ostale pa se požvižgamo. Vendar včasih žal tako ne gre. Vera v ljudi vse bolj ugaša in le redko se zgodi, da se plamenček zopet prižge, zaradi malenkosti, ki nam polepšajo dan in dajo upanje. Težko je verjeti, ko pa je tako veliko izkoriščanja. Težko je verjeti, ko je tako veliko vodenja za nos. Ko bi se vsaj posluževali iskrenosti in imeli ves čas čiste račune. Nekaterim to preprosto ne gre...
"Kdo še verjame, v tople besede, obljube in kdaj pa kdaj v dobre ljudi? Kdo še verjame, v takšne stvari?"
Oznake:
Razmišljanja
petek, 9. maj 2014
Long time, no see
So much going on. Study, study, study. These week I actually managed to read 2 books (in two days), which is progress, since I don't have time to do... anything.
A lot of work is with our student section, I am part of the team for one of our biggest project :). And I am participating in yet another play (musical Cinderella).
Also with our trainings and a performance coming up... It's good to find time at all ;)
However I managed to take time for walks with our Bernese mountain dog - Tami :). I started taking pictures of her and now, whenever I pull out my phone, she sits and waits because she thinks she will get a snack. Such a clever dog :P.
A lot of work is with our student section, I am part of the team for one of our biggest project :). And I am participating in yet another play (musical Cinderella).
Also with our trainings and a performance coming up... It's good to find time at all ;)
However I managed to take time for walks with our Bernese mountain dog - Tami :). I started taking pictures of her and now, whenever I pull out my phone, she sits and waits because she thinks she will get a snack. Such a clever dog :P.
Oznake:
Razmišljanja
torek, 28. januar 2014
Lazy
For the past few days I have been totally demotivated and lazy. It's an exam period and we have too much work. And I? I can hardly find will to start studying. I would just watch series all day or do anything but study. (Un)fortunately I can't. I hope that this "mood changing" time will end soon and I will be at least able to do everything I need to for college. Although I at least spend some time with my boyfriend. And since I can't train for another week I find the time to go for a walk. And listen to music.
Walk
Tea time with my boyfriend
Walk
Tea time with my boyfriend
I hope that you find love along the way. But most of all. I wish you'd stay.
Oznake:
Razmišljanja
četrtek, 2. januar 2014
New year
Spet je leto naokoli in začelo se je novo. Vse je minilo noro hitro. Lahko rečem, da je bilo leto kar uspešno. Vsaka nova stvar, ki uspe, vsak dosežen cilj, ki smo si ga zastavili, vsaka težava, ki jo rešimo. Vse se sestavi v neko celoto. Zapomniti pa si moramo seveda najprej dobre stvari.
Zadnjih nekaj let sem pisala novoletne zaobljue, ki pa so bile pozabljene skoraj tako hitro kot so bile napisane. Za letos sem se odločila da se bom potrudila spremeniti stvari ki me motijo. Napisala nisem ničesar. Če bo kaj ostalo v glavi in uspelo bo, če ne.... kdo ve. Predvsem pa bom poskusila delati stvari bolj spontano. Že nekaj časa želim iti na kakšno potovanje v tujino. Upam da bom letos to izpeljala.
Christmas dinner :)
V Ljubljani :)
Christmas tree =))
Zadnjih nekaj let sem pisala novoletne zaobljue, ki pa so bile pozabljene skoraj tako hitro kot so bile napisane. Za letos sem se odločila da se bom potrudila spremeniti stvari ki me motijo. Napisala nisem ničesar. Če bo kaj ostalo v glavi in uspelo bo, če ne.... kdo ve. Predvsem pa bom poskusila delati stvari bolj spontano. Že nekaj časa želim iti na kakšno potovanje v tujino. Upam da bom letos to izpeljala.
Christmas dinner :)
V Ljubljani :)
Christmas tree =))
Oznake:
Razmišljanja
Naročite se na:
Objave
(
Atom
)