Ta recept sem dobila od fantove mami in je res zelo enostaven in okusen.
Potrebujemo:
- 4 jajca
-10 žlic sladkorja
- 10 žlic olja
- 10 žlic mleka
- 16 žlic moke
- 1 pecilni prašek
- 1 jogurt/kisla smetana
Najprej z mešalnikom zmešamo jajca in sladkor, nato pa (z jedilno žlico) dodamo ostale sestavine in zmešamo vse skupaj. Ko je masa čisto gladka je pol zlijemo v pekač. V drugo polovico dodamo nekaj žlic kakava (lahko tudi nutele itd) in dolijemo v pekač. Tako dobimo "flekasto" maso. Pečemo približno 15 minut na 200 stopinj in voila ;).
Je super enostavno in res okusno. :)
Ne vem kako se res reče pecivu, tako da sem napisala po svoje :P
torek, 25. november 2014
sobota, 15. november 2014
Piščanec v voku z zelenjavo
Danes sem za kosilo pripravila piščanca v voku z zelenjavo. Recept sem odkrila poleti, ga malo prilagodila in meni je jed res super. Ravno pravšnje kosilo :)
Potrebujemo:
Piščanec (jaz ga ponavadi dam vsaj 1kg, ker delam za celo družino)
paprika
bučke
korenje
por
sojina omaka
jušna osnova
začimbe (sol, poper, vegeta, čili ...)
Piščanca najprej narežemo - jaz ponavadi kupim file in ga nato narežem na kockice. V voku na olju najprej pražimo piščanca. Ko je pečen dodamo na kockice zrezano zelenjavo. Meni bučke super pašejo zraven, vendar jih ne dodam vedno, ker jih doma ne marajo vsi. Vsa zelenjava je torej po izbiri. Jaz dodam veliko rumene paprike in še malce korenja in pora. Ko je vse prepraženo, dodamo sojino omako, par kapljic (sama po sebi je ogabna, ampak okus pa naredi super) ter jušno osnovo in po želji zalijemo z vodo. Meni ni problem če je brez "omake", tako da bolj malo zalivam. Solimo, popramo, dodamo vegeto, in začimbe po okusu (čili :D ), ter mešamo. Je lahko za pripravo in kar hitro narejeno. Jaz dodam še kuhan riž kot prilogo, mi je najbolj za zraven :)
Potrebujemo:
Piščanec (jaz ga ponavadi dam vsaj 1kg, ker delam za celo družino)
paprika
bučke
korenje
por
sojina omaka
jušna osnova
začimbe (sol, poper, vegeta, čili ...)
Piščanca najprej narežemo - jaz ponavadi kupim file in ga nato narežem na kockice. V voku na olju najprej pražimo piščanca. Ko je pečen dodamo na kockice zrezano zelenjavo. Meni bučke super pašejo zraven, vendar jih ne dodam vedno, ker jih doma ne marajo vsi. Vsa zelenjava je torej po izbiri. Jaz dodam veliko rumene paprike in še malce korenja in pora. Ko je vse prepraženo, dodamo sojino omako, par kapljic (sama po sebi je ogabna, ampak okus pa naredi super) ter jušno osnovo in po želji zalijemo z vodo. Meni ni problem če je brez "omake", tako da bolj malo zalivam. Solimo, popramo, dodamo vegeto, in začimbe po okusu (čili :D ), ter mešamo. Je lahko za pripravo in kar hitro narejeno. Jaz dodam še kuhan riž kot prilogo, mi je najbolj za zraven :)
To je med pripravo, po koncu sem pozabila slikat ;)
ponedeljek, 10. november 2014
MustRead:Volk in golobica
It all began with that one special book...
Pred približno dvema letoma sem za Miklavža za darilo dobila knjigo, s katero se je začelo moje zdajšnje ljubiteljstvo zgodovinskih romanc - to je knjiga Volk in golobica, avtorice Kathleen E. Woodiwiss.
Najprej kratek opis: Wulfgar, železni volk iz Normandije, na čelu nepremagljive vojske napade s severa kot uren in močan veter, da bi zahteval Darkenwaldske posesti in ljudi. Toda ponosna in lepa Aislinn ne bo nikdar klečeplazila pred strašnim zavojevalcem. Aislinn, plemkinja saksonske krvi, gori od sovraštva do mogočnega normanskega viteza, ki je uničil njen dom, in snuje maščevanje celo takrat, ko se ukloni nebrzdani strasti svojega sovražnika. Vendar ne pričakuje ognja, ki ga v njej zaneti njen drzni nasprotnik.
To knjigo sem prebrala takoj, čisto sem "padla noter" in knjižni molj kot sem, seveda takoj poiskala še ostale knjige te avtorice. Danes sem prebrala skoraj vse, razen treh, ki še niso prevedene v slovenščino. Poleg tega imam večino kar doma :). Avtorica ima poseben slog pisanja, veliko opisovanja, njeni knjižni junaki so strastni in odločni. Njena dela so daljša, kar je meni zelo všeč. Je pa res, da če imam čas, vse knjige preberem v dnevu ali dveh, tako da dolžina knjige sploh ni pomembna, če padem v zgodbo mi ni več pomoči, dokler ne obrnem zadnje strani :P.
Torej - ta knjiga... Seveda sem takoj "padla noter", zgodba se dogaja v 11. stoletju, že začetek pa je malce "krvav" - začne se namreč z bitko, s katero Normani osvojijo sakosnski dvorec Darkenwald. Tako pod njihovo ujetništvo pride tudi Aislinn, hči darkenwaldskega gospodarja. Ragnor, Norman, ki je mesto napadel, si seveda Aislinn (ki je lepotica) želi prisvojiti. V zgodbo se vplete Wulfgar, normanski pankrt, ki dobi oblast nad posestmi. Aislinn kmalu ugotovi, da je Wulfgar pravičen (in privlačen), ter se sčasoma vanj zaljubi. Na koncu tudi on ugotovi svoja čustva do nje, vmes so zapleti z Ragnorjem, ki Aislin ne more pozabiti, Gwyneth, Wulfgarjevo polsestro... Aislinn in Wulfgar dobita tudi otroka.
Glavna junaka sta mi všeč, saj sta vsak po svoje zanimiva in imata posebne lastnosti. Wulfgar je "tipičen moški" primerek - pogumen, viteški, oh in sploh močen itd. Hkrati zavrača ženske (njegova mama ni bila ravno biser) in jih ima samo za določene stvari. Vse se spremeni z Aislinn. Tudi ona je trmasta, presunljivo lepa z oranžnimi lasmi in vijoličastimi očmi. Kljub temu, da Wulfgarja najprej zavrača, kasneje ugotovi, da ji je prirasel k srcu. Tako drug drugega neprestano ponižujeta, se spuščata v besedne dvoboje, njun odnos je buren. Vse je še malce bolj zapleteno, ker sta drugačnega mišljenja in porekla - Norman in Saksonka... Kljub vsemu pa se mi zdi, da je malce preveč opisovanja, saj sem dobila občutek, da je Aislinn za Wulfgarja večino časa le spolni objekt. Vedno misli na njo samo z vidika spolnosti, se mi zdi, da se potem tudi ljubezen v zgodbi preveč povezuje s tem. Da, na koncu ugotovi, da jo ljubi, ker ne more biti brez nje. Kaj pa prej? :P Aislinn po drugi strani je zabavna, ostra, vedno ve kaj odvrniti nazaj... Vendar se mi zdi, da bi lahko povedala še kaj več, kar si misli, saj se včasih kaj izgubi v kontekstu.
Vendar, ker je konec koncev to "samo" knjiga... Ni potrebe po prevelikem analiziranju. :)
P.s. Ne vem točno kaj pišem oz. bi rada, se še malo lovim pri tej tematiki. Tako da be patient and/or leave a comment with advice ;)
Till' next time
Najprej kratek opis: Wulfgar, železni volk iz Normandije, na čelu nepremagljive vojske napade s severa kot uren in močan veter, da bi zahteval Darkenwaldske posesti in ljudi. Toda ponosna in lepa Aislinn ne bo nikdar klečeplazila pred strašnim zavojevalcem. Aislinn, plemkinja saksonske krvi, gori od sovraštva do mogočnega normanskega viteza, ki je uničil njen dom, in snuje maščevanje celo takrat, ko se ukloni nebrzdani strasti svojega sovražnika. Vendar ne pričakuje ognja, ki ga v njej zaneti njen drzni nasprotnik.
To knjigo sem prebrala takoj, čisto sem "padla noter" in knjižni molj kot sem, seveda takoj poiskala še ostale knjige te avtorice. Danes sem prebrala skoraj vse, razen treh, ki še niso prevedene v slovenščino. Poleg tega imam večino kar doma :). Avtorica ima poseben slog pisanja, veliko opisovanja, njeni knjižni junaki so strastni in odločni. Njena dela so daljša, kar je meni zelo všeč. Je pa res, da če imam čas, vse knjige preberem v dnevu ali dveh, tako da dolžina knjige sploh ni pomembna, če padem v zgodbo mi ni več pomoči, dokler ne obrnem zadnje strani :P.
Torej - ta knjiga... Seveda sem takoj "padla noter", zgodba se dogaja v 11. stoletju, že začetek pa je malce "krvav" - začne se namreč z bitko, s katero Normani osvojijo sakosnski dvorec Darkenwald. Tako pod njihovo ujetništvo pride tudi Aislinn, hči darkenwaldskega gospodarja. Ragnor, Norman, ki je mesto napadel, si seveda Aislinn (ki je lepotica) želi prisvojiti. V zgodbo se vplete Wulfgar, normanski pankrt, ki dobi oblast nad posestmi. Aislinn kmalu ugotovi, da je Wulfgar pravičen (in privlačen), ter se sčasoma vanj zaljubi. Na koncu tudi on ugotovi svoja čustva do nje, vmes so zapleti z Ragnorjem, ki Aislin ne more pozabiti, Gwyneth, Wulfgarjevo polsestro... Aislinn in Wulfgar dobita tudi otroka.
Glavna junaka sta mi všeč, saj sta vsak po svoje zanimiva in imata posebne lastnosti. Wulfgar je "tipičen moški" primerek - pogumen, viteški, oh in sploh močen itd. Hkrati zavrača ženske (njegova mama ni bila ravno biser) in jih ima samo za določene stvari. Vse se spremeni z Aislinn. Tudi ona je trmasta, presunljivo lepa z oranžnimi lasmi in vijoličastimi očmi. Kljub temu, da Wulfgarja najprej zavrača, kasneje ugotovi, da ji je prirasel k srcu. Tako drug drugega neprestano ponižujeta, se spuščata v besedne dvoboje, njun odnos je buren. Vse je še malce bolj zapleteno, ker sta drugačnega mišljenja in porekla - Norman in Saksonka... Kljub vsemu pa se mi zdi, da je malce preveč opisovanja, saj sem dobila občutek, da je Aislinn za Wulfgarja večino časa le spolni objekt. Vedno misli na njo samo z vidika spolnosti, se mi zdi, da se potem tudi ljubezen v zgodbi preveč povezuje s tem. Da, na koncu ugotovi, da jo ljubi, ker ne more biti brez nje. Kaj pa prej? :P Aislinn po drugi strani je zabavna, ostra, vedno ve kaj odvrniti nazaj... Vendar se mi zdi, da bi lahko povedala še kaj več, kar si misli, saj se včasih kaj izgubi v kontekstu.
Vendar, ker je konec koncev to "samo" knjiga... Ni potrebe po prevelikem analiziranju. :)
P.s. Ne vem točno kaj pišem oz. bi rada, se še malo lovim pri tej tematiki. Tako da be patient and/or leave a comment with advice ;)
Till' next time
sobota, 8. november 2014
Življenje
Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
in kratko je naše življenje
in eno samo za večno.
Dokler smo tu, sta nebo
in zemlja v naši oblasti,
vendar mora drevo
o sojenem času pasti.
in zemlja v naši oblasti,
vendar mora drevo
o sojenem času pasti.
Tak čudno je naše življenje
s svojo mračno zavestjo,
da se pesem konča
v plitvem jarku za cesto,
s svojo mračno zavestjo,
da se pesem konča
v plitvem jarku za cesto,
da se včasih konča,
preden se je začela,
brez zemlje in brez neba
kot roža nedozorela.
preden se je začela,
brez zemlje in brez neba
kot roža nedozorela.
Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
-o pesem nedokončana -
in eno samo za večno.
srečno in hkrati nesrečno,
-o pesem nedokončana -
in eno samo za večno.
Pa še posvetilo za Kajetana Koviča, ki je včeraj preminil. Mislim da nam bo vsem ostal v spominu, predvsem po domišljijskem svetu, v katerega nas je popeljal že, ko smo bili otroci. Moj prijatelj Piki Jakob je res ena nepozabnih zgodbic, ki bo še dolgo živela naprej.
Halloween, 4. november...
V zadnjem tednu je bilo zelo pestro.Veliko dela imamo za faks, še posebej zabavno pa je iskati strokovne vire za seminarske naloge. Najdeš namreč veliko člankov, ampak do njih ne moreš dostopati, ker imajo vsi takšne ali drugačne omejitve.
Torej, za noč čarovnic sva z dragim šla ven v Ljubljano, skupaj s še nekaj njegovimi kolegi in njihovimi boljšimi polovicami. Bilo je kar zabavno. Naše križarjenje smo začeli v pubu Pod Skalco, nato šli v mehiško - Casa Mexicana, nato pa smo hoteli v diskača. Najprej Pr' Skelet, kjer je bila gneča, niso več spuščali noter. Nato smo se s taxiji zapeljali na Ljubljanski grad - tudi tam niso več spuščali noter. Nato smo šli nazaj v center, pred Topa... In uganite... Gužva :P. Tako smo šli nazaj Pod Skalco. Nekaj časa smo bli tam in jaz sem nekaj pred tretjo ugotovila da sem lačna. Zato sem se postavila v vrsto za Fast food. Gospodična je sprejela vsa naročila razen mojega, tako da sem 5 minut stala v vrsti kot budala, zato, da ji je potem šef rekel naj zaključi. Ona me je nato "prijazno" odslovila, čeprav sem stala v vrsti. Zanimivo, da 2, ki sta šla tja nekaj minut za mano, sta dobila hrano. Bila sem razočarana (in lačna :P),tako da vem da tja kar nekaj časa ne bom šla več. Po tem smo se odpravili domov, bili smo z avtom, tako da sem bila jaz Bob, kot bi rekli Belgijci :P (--> 0,00 driver)
Ena slikica tistega večera
Poleg faksa imamo veliko dela z društvom, saj se približuje naš največji dogodek, seveda sem v organizacijski ekipi. So excited! :)
4. novembra pa sem imela god. To je seveda primerna priložnost za veliiiiko čokolade :D. Z dragim pa sva "proslavljala" še v četrtek, ko sva imela movie night :).
Danes pa že naprej v Lukovico na nogometni turnir. Če imaš fanta nogometaša imaš veliko priložnosti za gledanje takšnega in drugačnega nogometa ;D.
Zabava pa nas tudi Tori, ki je uspela uničiti še 2 metli, rada je banane, mandarine... V bistvu vse kar imenujemo hrana :P. Venar nam res polepša dneve, saj se vsakega zelo razveseli, ko pridemo domov. Hočeš nočeš te takšna kepica, ki te je najbolj na svetu vesela, spravi v dobro voljo :). Poleg tega se rada tudi crklja - ampak samo ko ona hoče :D
To pa je Tori, ko "mandža" banano :D
Have fun and enjoy the video :P
Torej, za noč čarovnic sva z dragim šla ven v Ljubljano, skupaj s še nekaj njegovimi kolegi in njihovimi boljšimi polovicami. Bilo je kar zabavno. Naše križarjenje smo začeli v pubu Pod Skalco, nato šli v mehiško - Casa Mexicana, nato pa smo hoteli v diskača. Najprej Pr' Skelet, kjer je bila gneča, niso več spuščali noter. Nato smo se s taxiji zapeljali na Ljubljanski grad - tudi tam niso več spuščali noter. Nato smo šli nazaj v center, pred Topa... In uganite... Gužva :P. Tako smo šli nazaj Pod Skalco. Nekaj časa smo bli tam in jaz sem nekaj pred tretjo ugotovila da sem lačna. Zato sem se postavila v vrsto za Fast food. Gospodična je sprejela vsa naročila razen mojega, tako da sem 5 minut stala v vrsti kot budala, zato, da ji je potem šef rekel naj zaključi. Ona me je nato "prijazno" odslovila, čeprav sem stala v vrsti. Zanimivo, da 2, ki sta šla tja nekaj minut za mano, sta dobila hrano. Bila sem razočarana (in lačna :P),tako da vem da tja kar nekaj časa ne bom šla več. Po tem smo se odpravili domov, bili smo z avtom, tako da sem bila jaz Bob, kot bi rekli Belgijci :P (--> 0,00 driver)
Poleg faksa imamo veliko dela z društvom, saj se približuje naš največji dogodek, seveda sem v organizacijski ekipi. So excited! :)
4. novembra pa sem imela god. To je seveda primerna priložnost za veliiiiko čokolade :D. Z dragim pa sva "proslavljala" še v četrtek, ko sva imela movie night :).
Danes pa že naprej v Lukovico na nogometni turnir. Če imaš fanta nogometaša imaš veliko priložnosti za gledanje takšnega in drugačnega nogometa ;D.
Zabava pa nas tudi Tori, ki je uspela uničiti še 2 metli, rada je banane, mandarine... V bistvu vse kar imenujemo hrana :P. Venar nam res polepša dneve, saj se vsakega zelo razveseli, ko pridemo domov. Hočeš nočeš te takšna kepica, ki te je najbolj na svetu vesela, spravi v dobro voljo :). Poleg tega se rada tudi crklja - ampak samo ko ona hoče :D
To pa je Tori, ko "mandža" banano :D
Have fun and enjoy the video :P
torek, 4. november 2014
Rumove kroglice
Najprej za uvod. Malce naprej od Krtine se nahaja poletno gledališče Studenec, ki vsako leto, poleg mnogih gostujočih, nastopa tudi z avtorsko predstavo. Letos je bila to Veselica v dolini tihi, v kateri sem sodelovala tudi jaz. Glasbeno in plesno obarvana predstava je požela takšno navdušenje, da smo imeli večino predstav razprodanih, dodali pa smo še dva dodatna termina, ker je bilo toliko povpraševanja. Gledališče sprejme skoraj 1000 ljudi ;).
Moja knjiga z recepti, čeprav pomankljiva, vsebuje nekaj receptov, ki so preverjeno uporabni.
Tokrat bom delila recept za rumove kroglice. Delam jih enkrat na leto, v 4x količini, ko jih za rojstni dan nesem na Studenec (zato uvod (; ). Čeprav je priprava izjemno enostavna, sem dobila že veliko pohval :)
Torej:
20 dag Albert piškotov (jaz ponavadi kupim Merkatorjeve)
10 dag sladkorja v prahu
10 dag čokolade v prahu
25 dag margarine
4 (+)žlice ruma ;)
kokosova moka
Najprej piškote zmeljemo - jaz navadno uporabim mlinček, (ki zmelje bolje), čeprav je z mikserjem hitrejše. Nato v posodi zmešamo vse sestavine in z rokami gnetemo, dokler ne dobimo mase. To postavimo v hladilnik za minimalno 30 min. Ko se masa primerno ohladi začnemo delati kroglice. Jaz jih pomakam v kokosovo moko, pol pa jih naredim s pisanimi mrvicami. Polagam jih v majhne lističe (a la mafini, samo manjši), ker jih količinsko lažje dostavim in postrežem.
Torej, za Studenec sem delala tale recept x4, ampak to je res velika količina. Mislim da pride ven več kot 300 kroglic. Recept je simpl in vsakič "vžge".
P.S.: Rum...:D Da okus. Jaz ga dam malce več kot je napisano v receptu, po filingu, saj mi je všeč da se čuti okus :). Če bodo to jedli tudi otroci pa je količina, navedena v receptu dovolj. ;)
P.P.S.: Slikc žal nimam, ker vsako leto pozabim poslikat pladnje :D
Moja knjiga z recepti, čeprav pomankljiva, vsebuje nekaj receptov, ki so preverjeno uporabni.
Tokrat bom delila recept za rumove kroglice. Delam jih enkrat na leto, v 4x količini, ko jih za rojstni dan nesem na Studenec (zato uvod (; ). Čeprav je priprava izjemno enostavna, sem dobila že veliko pohval :)
Torej:
20 dag Albert piškotov (jaz ponavadi kupim Merkatorjeve)
10 dag sladkorja v prahu
10 dag čokolade v prahu
25 dag margarine
4 (+)žlice ruma ;)
kokosova moka
Najprej piškote zmeljemo - jaz navadno uporabim mlinček, (ki zmelje bolje), čeprav je z mikserjem hitrejše. Nato v posodi zmešamo vse sestavine in z rokami gnetemo, dokler ne dobimo mase. To postavimo v hladilnik za minimalno 30 min. Ko se masa primerno ohladi začnemo delati kroglice. Jaz jih pomakam v kokosovo moko, pol pa jih naredim s pisanimi mrvicami. Polagam jih v majhne lističe (a la mafini, samo manjši), ker jih količinsko lažje dostavim in postrežem.
Torej, za Studenec sem delala tale recept x4, ampak to je res velika količina. Mislim da pride ven več kot 300 kroglic. Recept je simpl in vsakič "vžge".
P.S.: Rum...:D Da okus. Jaz ga dam malce več kot je napisano v receptu, po filingu, saj mi je všeč da se čuti okus :). Če bodo to jedli tudi otroci pa je količina, navedena v receptu dovolj. ;)
P.P.S.: Slikc žal nimam, ker vsako leto pozabim poslikat pladnje :D
Naročite se na:
Objave
(
Atom
)
