Crazy weekend

Prejšnji teden je minil noro hitro... No tako kot vsak od začetka novembra naprej. Čas kar leti, prazniki se približujejo, na faksu pa nam nalagajo eno nalogo za drugo, en datum za drugim. Zanimivo, da čeprav nimamo izpita pri nobenem predmetu v tem semestru, so vsi kolokviji januarja... Halo!?  --> To je isto kot izpit! Ker sta mi dva predmeta ostala še od lani, oba plačljiva, me skrbi vse to kopičenje dela. V naslednjem semestru pa me čaka še več predmetov, tako da se moram vseh rešiti v tem... Slepa ulica...

We speak english, yes?

Today, when I was on my way to classes I ran into some tourists. They were already talking to two girls, but somehow I was also dragged in the middle of this communication process. So I gave them directions and proceeded my way. And that was when I realised I sounded pretty bad. Ok, I never got tenses perfectly and I make mistakes, but given the fact that I made matura and First Certificate I should talk way better. And here is when I noticed what could the problem be. We are always learning. Just learning. Sure I watch series without subtitles and had "professional English" in last two years of college, but we never actually concentrated on just TALKING. The last time I really talked in English (that one night when we went out with some friends and met some guys from Switzerland doesn't count :D) was on my oral matura and FCE exam. The English in college doesn't count, since I got nothing from it.

Flekasto pecivo

Ta recept sem dobila od fantove mami in je res zelo enostaven in okusen.

Potrebujemo:
- 4 jajca
-10 žlic sladkorja
- 10 žlic olja
- 10 žlic mleka
- 16 žlic moke
- 1 pecilni prašek
- 1 jogurt/kisla smetana

Najprej z mešalnikom zmešamo jajca in sladkor, nato pa (z jedilno žlico) dodamo ostale sestavine in zmešamo vse skupaj. Ko je masa čisto gladka je pol zlijemo v pekač. V drugo polovico dodamo nekaj žlic kakava (lahko tudi nutele itd) in dolijemo v pekač. Tako dobimo "flekasto" maso. Pečemo približno 15 minut na 200 stopinj in voila ;).

Je super enostavno in res okusno. :)

Ne vem kako se res reče pecivu, tako da sem napisala po svoje :P

Piščanec v voku z zelenjavo

Danes sem za kosilo pripravila piščanca v voku z zelenjavo. Recept sem odkrila poleti, ga malo prilagodila in meni je jed res super. Ravno pravšnje kosilo :)

Potrebujemo:
Piščanec (jaz ga ponavadi dam vsaj 1kg, ker delam za celo družino)
paprika
bučke
korenje
por
sojina omaka
jušna osnova
začimbe (sol, poper, vegeta, čili ...)

Piščanca najprej narežemo - jaz ponavadi kupim file in ga nato narežem na kockice. V voku na olju najprej pražimo piščanca. Ko je pečen dodamo na kockice zrezano zelenjavo. Meni bučke super pašejo zraven, vendar jih ne dodam vedno, ker jih doma ne marajo vsi. Vsa zelenjava je torej po izbiri. Jaz dodam veliko rumene paprike in še malce korenja in pora. Ko je vse prepraženo, dodamo sojino omako, par kapljic (sama po sebi je ogabna, ampak okus pa naredi super) ter jušno osnovo in po želji zalijemo z vodo. Meni ni problem če je brez "omake", tako da bolj malo zalivam. Solimo, popramo, dodamo vegeto, in začimbe po okusu (čili :D ), ter mešamo. Je lahko za pripravo in kar hitro narejeno. Jaz dodam še kuhan riž kot prilogo, mi je najbolj za zraven :)

To je med pripravo, po koncu sem pozabila slikat ;)

MustRead:Volk in golobica

It all began with that one special book... Pred približno dvema letoma sem za Miklavža za darilo dobila knjigo, s katero se je začelo moje zdajšnje ljubiteljstvo zgodovinskih romanc - to je knjiga Volk in golobica, avtorice Kathleen E. Woodiwiss.

 Najprej kratek opis: Wulfgar, železni volk iz Normandije, na čelu nepremagljive vojske napade s severa kot uren in močan veter, da bi zahteval Darkenwaldske posesti in ljudi. Toda ponosna in lepa Aislinn ne bo nikdar klečeplazila pred strašnim zavojevalcem. Aislinn, plemkinja saksonske krvi, gori od sovraštva do mogočnega normanskega viteza, ki je uničil njen dom, in snuje maščevanje celo takrat, ko se ukloni nebrzdani strasti svojega sovražnika. Vendar ne pričakuje ognja, ki ga v njej zaneti njen drzni nasprotnik.

 To knjigo sem prebrala takoj, čisto sem "padla noter" in knjižni molj kot sem, seveda takoj poiskala še ostale knjige te avtorice. Danes sem prebrala skoraj vse, razen treh, ki še niso prevedene v slovenščino. Poleg tega imam večino kar doma :). Avtorica ima poseben slog pisanja, veliko opisovanja, njeni knjižni junaki so strastni in odločni. Njena dela so daljša, kar je meni zelo všeč. Je pa res, da če imam čas, vse knjige preberem v dnevu ali dveh, tako da dolžina knjige sploh ni pomembna, če padem v zgodbo mi ni več pomoči, dokler ne obrnem zadnje strani :P.

 Torej - ta knjiga... Seveda sem takoj "padla noter", zgodba se dogaja v 11. stoletju, že začetek pa je malce "krvav" - začne se namreč z bitko, s katero Normani osvojijo sakosnski dvorec Darkenwald. Tako pod njihovo ujetništvo pride tudi Aislinn, hči darkenwaldskega gospodarja. Ragnor, Norman, ki je mesto napadel, si seveda Aislinn (ki je lepotica) želi prisvojiti. V zgodbo se vplete Wulfgar, normanski pankrt, ki dobi oblast nad posestmi. Aislinn kmalu ugotovi, da je Wulfgar pravičen (in privlačen), ter se sčasoma vanj zaljubi. Na koncu tudi on ugotovi svoja čustva do nje, vmes so zapleti z Ragnorjem, ki Aislin ne more pozabiti, Gwyneth, Wulfgarjevo polsestro... Aislinn in Wulfgar dobita tudi otroka.

 Glavna junaka sta mi všeč, saj sta vsak po svoje zanimiva in imata posebne lastnosti. Wulfgar je "tipičen moški" primerek - pogumen, viteški, oh in sploh močen itd. Hkrati zavrača ženske (njegova mama ni bila ravno biser) in jih ima samo za določene stvari. Vse se spremeni z Aislinn. Tudi ona je trmasta, presunljivo lepa z oranžnimi lasmi in vijoličastimi očmi. Kljub temu, da Wulfgarja najprej zavrača, kasneje ugotovi, da ji je prirasel k srcu. Tako drug drugega neprestano ponižujeta, se spuščata v besedne dvoboje, njun odnos je buren. Vse je še malce bolj zapleteno, ker sta drugačnega mišljenja in porekla - Norman in Saksonka... Kljub vsemu pa se mi zdi, da je malce preveč opisovanja, saj sem dobila občutek, da je Aislinn za Wulfgarja večino časa le spolni objekt. Vedno misli na njo samo z vidika spolnosti, se mi zdi, da se potem tudi ljubezen v zgodbi preveč povezuje s tem. Da, na koncu ugotovi, da jo ljubi, ker ne more biti brez nje. Kaj pa prej? :P Aislinn po drugi strani je zabavna, ostra, vedno ve kaj odvrniti nazaj... Vendar se mi zdi, da bi lahko povedala še kaj več, kar si misli, saj se včasih kaj izgubi v kontekstu.

 Vendar, ker je konec koncev to "samo" knjiga... Ni potrebe po prevelikem analiziranju. :)

 P.s. Ne vem točno kaj pišem oz. bi rada, se še malo lovim pri tej tematiki. Tako da be patient and/or leave a comment with advice ;)

Till' next time

Življenje

Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
in kratko je naše življenje
in eno samo za večno.

Dokler smo tu, sta nebo
in zemlja v naši oblasti,
vendar mora drevo
o sojenem času pasti.

Tak čudno je naše življenje
s svojo mračno zavestjo,
da se pesem konča
v plitvem jarku za cesto,

da se včasih konča,
preden se je začela,
brez zemlje in brez neba
kot roža nedozorela.

Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
-o pesem nedokončana -
in eno samo za večno.

Pa še posvetilo za Kajetana Koviča, ki je včeraj preminil. Mislim da nam bo vsem ostal v spominu, predvsem po domišljijskem svetu, v katerega nas je popeljal že, ko smo bili otroci. Moj prijatelj Piki Jakob je res ena nepozabnih zgodbic, ki bo še dolgo živela naprej.

Halloween, 4. november...

V zadnjem tednu je bilo zelo pestro.Veliko dela imamo za faks, še posebej zabavno pa je iskati strokovne vire za seminarske naloge. Najdeš namreč veliko člankov, ampak do njih ne moreš dostopati, ker imajo vsi takšne ali drugačne omejitve.

Torej, za noč čarovnic sva z dragim šla ven v Ljubljano, skupaj s še nekaj njegovimi kolegi in njihovimi boljšimi polovicami. Bilo je kar zabavno. Naše križarjenje smo začeli v pubu Pod Skalco, nato šli v mehiško - Casa Mexicana, nato pa smo hoteli v diskača. Najprej Pr' Skelet, kjer je bila gneča, niso več spuščali noter. Nato smo se s taxiji zapeljali na Ljubljanski grad - tudi tam niso več spuščali noter. Nato smo šli nazaj v center, pred Topa... In uganite... Gužva :P. Tako smo šli nazaj Pod Skalco. Nekaj časa smo bli tam in jaz sem nekaj pred tretjo ugotovila da sem lačna. Zato sem se postavila v vrsto za Fast food. Gospodična je sprejela vsa naročila razen mojega, tako da sem 5 minut stala v vrsti kot budala, zato, da ji je potem šef rekel naj zaključi. Ona me je nato "prijazno" odslovila, čeprav sem stala v vrsti. Zanimivo, da 2, ki sta šla tja nekaj minut za mano, sta dobila hrano. Bila sem razočarana (in lačna :P),tako da vem da tja kar nekaj časa ne bom šla več. Po tem smo se odpravili domov, bili smo z avtom, tako da sem bila jaz Bob, kot bi rekli Belgijci :P (--> 0,00 driver)

Ena slikica tistega večera

Poleg faksa imamo veliko dela z društvom, saj se približuje naš največji dogodek, seveda sem v organizacijski ekipi. So excited! :)

4. novembra pa sem imela god. To je seveda primerna priložnost za veliiiiko čokolade :D. Z dragim pa sva "proslavljala" še v četrtek, ko sva imela movie night :).

Danes pa že naprej v Lukovico na nogometni turnir. Če imaš fanta nogometaša imaš veliko priložnosti za gledanje takšnega in drugačnega nogometa ;D.

Zabava pa nas tudi Tori, ki je uspela uničiti še 2 metli, rada je banane, mandarine... V bistvu vse kar imenujemo hrana :P. Venar nam res polepša dneve, saj se vsakega zelo razveseli, ko pridemo domov. Hočeš nočeš te takšna kepica, ki te je najbolj na svetu vesela, spravi v dobro voljo :). Poleg tega se rada tudi crklja - ampak samo ko ona hoče :D

To pa je Tori, ko "mandža" banano :D

Have fun and enjoy the video :P

Rumove kroglice

Najprej za uvod. Malce naprej od Krtine se nahaja poletno gledališče Studenec, ki vsako leto, poleg mnogih gostujočih, nastopa tudi z avtorsko predstavo. Letos je bila to Veselica v dolini tihi, v kateri sem sodelovala tudi jaz. Glasbeno in plesno obarvana predstava je požela takšno navdušenje, da smo imeli večino predstav razprodanih, dodali pa smo še dva dodatna termina, ker je bilo toliko povpraševanja. Gledališče sprejme skoraj 1000 ljudi ;).

Moja knjiga z recepti, čeprav pomankljiva, vsebuje nekaj receptov, ki so preverjeno uporabni.
Tokrat bom delila recept za rumove kroglice. Delam jih enkrat na leto, v 4x količini, ko jih za rojstni dan nesem na Studenec (zato uvod (; ). Čeprav je priprava izjemno enostavna, sem dobila že veliko pohval :)

Torej:
20 dag Albert piškotov (jaz ponavadi kupim Merkatorjeve)
10 dag sladkorja v prahu
10 dag čokolade v prahu
25 dag margarine
4 (+)žlice ruma ;)
kokosova moka

Najprej piškote zmeljemo - jaz navadno uporabim mlinček, (ki zmelje bolje), čeprav je z mikserjem hitrejše. Nato v posodi zmešamo vse sestavine in z rokami gnetemo, dokler ne dobimo mase. To postavimo v hladilnik za minimalno 30 min. Ko se masa primerno ohladi začnemo delati kroglice. Jaz jih pomakam v kokosovo moko, pol pa jih naredim s pisanimi mrvicami. Polagam jih v majhne lističe (a la mafini, samo manjši), ker jih količinsko lažje dostavim in postrežem.

Torej, za Studenec sem delala tale recept x4, ampak to je res velika količina. Mislim da pride ven več kot 300 kroglic. Recept je simpl in vsakič "vžge".

P.S.: Rum...:D Da okus. Jaz ga dam malce več kot je napisano v receptu, po filingu, saj mi je všeč da se čuti okus :). Če bodo to jedli tudi otroci pa je količina, navedena v receptu dovolj. ;)

P.P.S.: Slikc žal nimam, ker vsako leto pozabim poslikat pladnje :D

Books

Odločila sem se, da bom začela pisati seznam knjig, ki sem jih prebrala. Da ne pozabim, morda pa kdo dobi tudi kakšno idejo ;). Sicer sem jih prebrala že ogromno, ampak bom začela z zadnjo knjigo ki sem jo prebrala :)

1. Severni sij - odlična fantazijska knjiga. Prebrala sem jo že v osnovni šoli, vendar sem morala osvežiti spomin :). Ko začneš brati, ne moreš nehati dokler ne obrneš zadnje strani. :)
2. Živa zažgana - resnična zgodba o Souad, deklici iz Jordanije, ki zanosi in je zaradi tega kaznovana. Njena kazen je, da jo zažgejo. Kljub temu pa je to grozovito izkušnjo preživela in leta kasneje je nastala knjiga, v kateri je povedala svojo zgodbo.
3. Prava ljubezen (Jude Deveraux)* - zgodba, ki združuje romanco in skrivnostnost sveta duhov. Nisem je mogla odložiti, prebrala v enem dnevu od prve do zadnje strani :).

*Vmes sem prebrala že kar nekaj knjig, ki pa jih nisem vnesla. Večinoma zgodovinske romance od Stephanie Laurens, Julie Garwood, Kathleen Woodiwiss itd. :)

Nicholas Sparks - Ljubezen v steklenički
Preprosto čudovito. Knjigo sem kar pojedla... Čeprav mi konec ni bil ravno najbolj všeč, sem jo prebrala od prve do zadnje strani - takoj... Filma si še nisem ogledala in si ga (zaradi preveč nepotrebnih sprememb) verjetno tudi ne nameravam. :)

Footloose

Še ena izmed objav kar tako...

Film z naslovom Footloose je eden bolj znanih plesnih filmov. Le kdo ne pozna Kevina (Šunke) Bacona, ki je leta 1984 v filmu upodobil Rena McCormacka. Tudi pesem iz filma se še danes predvaja po radijskih postajah. Film je, meni osebno, eden boljših starejših filmov, ki si jih večkrat ogledam.

Najprej kratek opis:
Ren McCormack se preseli v majhno mesto, v katerem je ples z zakonom prepovedan. Zaljubi se v duhovnikovo hčer Ariel (Lori Singer), prijatelja Willarda (Chris Penn) nauči plesati, in se, najbolj pomembno, bori za pravico do plesa. Plesni gibi uporabljeni v filmu so tipični, morda nam malo smešni za današnji čas a vseeno - "epski". Z vsemi zapleti in razpleti mu na koncu, seveda, uspe organizirati maturantski ples.

Vendar, najprej zakaj sploh pišem o tem? Ker sem si za vikend ogledala sodobno izvedbo/priredbo, whatever, filma, iz leta 2011. Meni osebno se zdi katastrofalen. Najprej - stara izvedba filma je tako dobra, da nova ni potrebna. Nekaj delov je identičnih, nekaj popolnoma spremenjenih... Odločite se - narediti isti film ali pa čisto drugega. Še koreografije so porazne - nekdo se ni mogel odločiti kaj sestaviti, zato se je začel malce zvirati in improvizirati.Nobenega posebnega plesnega stila ni vključenega - neka mešanica breakdancea z wannabe koraki iz starega filma... Nič posebnega. Še najboljša lika iz filma sta Vi Shaw, Arielina mati, ki jo v novem filmu igra Andie MacDowell in Willard, ki ga je upodobil igralec Miles Teller. Edina, ki lahko, recimo, zapolnita stopinje predhodnikov.

Bila sem torej zelo razočarana, očitno je bil to eden izmed filmov, ki je bil posnet kar tako. Nabrž so se ustvarjalci tega filma dolgočasili in si rekli - kaj bomo počeli? Ne vem, dajmo se malo delati norca in vložiti denar v nepotreben film, namesto da naredimo kaj iz vseh brilijantnih zgodb, ki čakajo filmsko upodobitev. In to so naredili. Tako da -vsaj jaz osebno - svetujem, da (če si še niste) si ogledate happy old version in ne crappy new one :P

Za konec pa sprememba teme - ena izmed boljših slovenskih pesmi - škoda da za "navadno" Evrovizijo niso sposobni narediti kaj takega ;).

To work it out or not to...

Ko sva zadnjič s fantom imela eno izmed zanimivih debat, sva prišla na temo, pri kateri se je najin pogovor odvil v zanimivo smer.
Zveze na daljavo. Vsi smo vsaj pomislili na to, če že ne bili v takšni in podobni situaciji. In večno vprašanje... Ali delujejo?

Vsaka zveza zahteva svoj trud in vložen čas in ljubezen. Lahko se zgodi s sosedom, ali z osebi, ki je oddaljena par kilometrov, lahko tudi pol države. Vsak drugače. Tako je tudi z videvanjem, nekateri se vidijo vsak dan, medtem ko nekaterim uspe priti skupaj za vikende ali manj časa.

Osebno verjamem, da lahko tudi zveze na daljavo delujejo. Tudi če si v zvezi, v kateri se s partnerjem redno videvaš, resno razmerje zahteva trud obeh. Enako je z daljavo. Če se pogovoriš o prioritetah, kaj ti več pomeni, lahko vse deluje. Zahteva delo, težje je zaradi komunikacije preko računalnika. Vendar danes, pri vsej tehnologiji lahko vse čisto dobro funkcionira. Če veš da si za skupaj (ja, verjamem v to, da z nekom preprosto veš) in da bi rad, da zveza deluje, lahko izpelješ. Seveda moraš vedeti kaj si želiš in si zaupati,vendar zakaj ne? :). Seveda pa mora biti obojestranska želja da bi delovalo. Če se dva res ljubita in vesta, da bi rada življenje preživela skupaj, ju nobena razdalja ne more ločiti. Če ne moreta živeti skupaj, načrtujeta obiske, če gre za čas kakšnega leta, potrpita. Za dalj časa  pa se seveda pretehta prioritete.

Ampak... Vse se da če se hoče! :D

In za lahko noč ena lepa pesmica :)

MustWatch: Charlie and the chocolate factory

Tokrat bom začela s filmom, ki ga priporočam v ogled. S fantom sem si ga ogledala (še enkrat) in mi je res všeč ;).

Čarli in tovarna čokolade

Čarli (Freddie Highmore) je reven fantič, ki po naključju uspe dobiti eno izmed petih zlatih vstopnic za ogled tovarne čokolade. Tako se z dedkom odpravi na čisto novo dogodivščino. V tovarni jih sprejme lastnik Willie Wonka (Johnny Depp), ki s svojo mero humorja Čarliju in ostalim otrokom razkaže tovarno. Zaradi raznih nepričakovanih dogodkov ostali otroci drug za drugim zapustijo ogled in na koncu ostane samo še Čarli, ki dobi največjo nagrado - tovarno.

Zelo skrajšan odlomek (ker sem zaspana :P ). Zgodba temelji na istoimenski knjigi Roalda Dahla, ki je (poleg mnogih drugih) napisal tudi Matildo. Tudi knjigo, seveda, priporočam v branje.

Still not interested? V njem igra Johnny Depp, ki znova dokazuje da je neverjeten igralec. Je zadosten razlog za ogled!? :D

Zgodba mi je zelo všeč, ker je nekaj posebnega. Nauči nas, da ni pomemben denar, in vzvišenost, ampak da največ štejeta iskrenost in poštenost. Čeprav je Čarli najrevnejši izmed otrok, je edini, ki je srčen, prijazen in dobrovoljen, spoštuje starše in stare starše in nikomur noče nič žalega. V glavnem lepa zgodba, še boljši film. :)

Skoraj polnoč je ura... in jaz zaključujem. Z minionom. I'm okay!* :D

Vam lahko ponudim še kaj? Morda kanček prijaznosti...

Velikokrat slišim pogovore o raznovrstnih prodanjih akcijah, kot so ponujanja izdelkov na bencinskih servisih in trgovinah - in z njimi povezano pritoževanje.

Ja, je zelo nadležno. Vendar, bi se kdo poskusil postaviti v kožo delavca? Kako se on počuti, ko mu vsaka druga stranka zabrusi nazaj nekaj nesramnega, ker opravlja svoje delo. Da, vem da je nadležno. Če imate na to komentar ga podajte nadrejenim, ki so se tega spomnili, in ne delavcem, ki so to praktično prisiljeni početi.

Prav tako ni potrebno svoje jeze stresati na prodajalce. Lansko poletje sem kot študentka delala v Merkatorju in tako spoznala veliko novih ljudi, ter predvsem začela bolj opazovati njihovo vedenje (in pa v drugih okoliščinah tudi vedenje delavcev do mene kot stranke).

Ker si kot prodajalka v Merkatorju seveda manjvredna od njih in si tam zato, da ustrežeš njihovim muham, se lahko znašajo nad tabo. Vem, da niso vsi prodajalci prijazni in da imaš včasih pač slab dan. Vendar naslednjič, preden blekneš ven nekaj neumnega pomisli, ali je treba tega. Ali moraš človeku, ki opravlja svoje delo, se trudi zaslužiti par evrov za čez mesec, še bolj greniti delovni čas?

Raje dvakrat vdihni, se nasmej, malo poklepetaj in tako nekomu (morda nevede) polepšaj dan. :)

Old & new...

September je bil eden najbolj... razgibanih mesecev v zadnjem času.

Malce več kot en mesec nazaj smo se poslovili od naše sedemletne psičke Tami. Bilo je težko za vse, saj je bila družinski član. Vendar, kot pravi rek za vsakim dežjem posije sonce, je tudi k nam prišel sonček v obliki psičke Tori. Popestri nam vsako uro posebej, sama si že postreže z bananami na kuhinjski mizi, pomaga pri pometanju (vlečenje metle je nadvse zabavno), ter reciklira smeti (beri: jih raztrešči po celi kuhinji). Tako hiša ni več prazna, mali vragec pa tudi poskrbi, da dovolj migamo - gospodična mora ven na vsaki dve uri, če ne celo pogosteje ;).

Poleg tega se je začelo novo študijsko leto z obljubami, kot so sprotno izdelovanje faksa in kolokvijev, ter vsi opravljeni izpiti julija. Upam, da bom letos zdržala malce več kot prve 3 tedne ;).
S študentskim življenjem pa so prišli tudi študentski žuri - v sredo gremo tako na Difovski žur... oujea :P

Danes sem bila na kavi s prijateljico, ki mi je dala malce za razmisliti glede bloga in še nekaterih stvari. Tako sem se odločila da bom - glede na to da pišem zase - probala čim več objavljati, ne da bi se obremenjevala s tem ali v objavi piše kaj "pomembnega" ali ne. Konec koncev me večkrat "prime" da bi kaj napisala, a potem obupam, ali pa ne objavim. Tako da še ena zaobljuba - probala bom bolj pridno objavljati, Let's see if I'll make it :P.

Tori prvi dan pri nas

pometa ;)

Prejšnji teden (raste neverjetno hitro) - zna že dati tačko =)

Pesmi, ki sta zadnja 2 tedna nenehno na repeat ;)

Kdo še verjame?

"Ko si mlad, se ti zdi, da ves svet ti na dlani leži in brezskrbno verjameš v ljudi, ki so ob tebi.
Pride čas, ko spoznaš, da v resnici jih sploh ne poznaš, ko jim gledaš iskreno v oči, veš mar jim ni."

Vsakodnevno se srečujemo z ljudmi... Morda jih poznamo, morda ne... Nekaterim celo zaupamo. V današnjem svetu, pri tem tempu in velikokrat mimobežnih odnosih si lahko mislimo, da zaupamo ljudem, ki jih res poznamo. Ampak kdaj dejansko vemo, da je nekdo vreden zaupanja?

Izkoriščanje, laži in prelomljene obljube so vse pogostejše. To lahko pride iz zasebnega življenja, od tako imenovanih prijateljev, ali pa iz poslovnega sveta. Vendar se na to nikoli dokončno ne navadimo. Ko mislimo, da imamo z nekom normalen odnos in sklenemo dogovor, vseeno ne pričakujemo prelomljeni besed. Zakaj se nam to torej tolikokrat dogaja? Očitno je treba dandanes vse imeti na papirju, drugače ne drži. Obljube ne veljajo nič več, vsakega se vleče za nos. Če želimo kaj obdržati, smo lahko tiho in to prenašamo, če se zavzamemo zase in za svoje pravice, pa nam grozi "odstranitev". Torej je vse le začaran krog.
Bo kdaj obstajala možnost da se vse to neha? Da iz svojega življenja dokončno izbrišemo takšno zahrbtnost, vodenje za nos in laži, kljub temu pa imamo svoje prijatelje ter uspešno kariero. Verjetno ne, saj dobri odnosi dandanes pomenijo vse manj.

Očitno lahko zaupamo samo najbližjim, na vse ostale pa se požvižgamo. Vendar včasih žal tako ne gre. Vera v ljudi vse bolj ugaša in le redko se zgodi, da se plamenček zopet prižge, zaradi malenkosti, ki nam polepšajo dan in dajo upanje. Težko je verjeti, ko pa je tako veliko izkoriščanja. Težko je verjeti, ko je tako veliko vodenja za nos. Ko bi se vsaj posluževali iskrenosti in imeli ves čas čiste račune. Nekaterim to preprosto ne gre...

"Kdo še verjame, v tople besede, obljube in kdaj pa kdaj v dobre ljudi? Kdo še verjame, v takšne stvari?"

Long time, no see

So much going on. Study, study, study. These week I actually managed to read 2 books (in two days), which is progress, since I don't have time to do... anything.

A lot of work is with our student section, I am part of the team for one of our biggest project :). And I am participating in yet another play (musical Cinderella).

Also with our trainings and a performance coming up... It's good to find time at all ;)

However I managed to take time for walks with our Bernese mountain dog - Tami :). I started taking pictures of her and now, whenever I pull out my phone, she sits and waits because she thinks she will get a snack. Such a clever dog :P.

Lazy

For the past few days I have been totally demotivated and lazy. It's an exam period and we have too much work. And I? I  can hardly find will to start studying. I would just watch series all day or do anything but study. (Un)fortunately I can't. I hope that this "mood changing" time will end soon and I will be at least able to do everything I need to for college. Although I at least spend some time with my boyfriend. And since I can't train for another week I find the time to go for a walk. And listen to music.

Walk

Tea time with my boyfriend

I hope that you find love along the way. But most of all. I wish you'd stay.

New year

Spet je leto naokoli in začelo se je novo. Vse je minilo noro hitro. Lahko rečem, da je bilo leto kar uspešno. Vsaka nova stvar, ki uspe, vsak dosežen cilj, ki smo si ga zastavili, vsaka težava, ki jo rešimo. Vse se sestavi v neko celoto. Zapomniti pa si moramo seveda najprej dobre stvari.

Zadnjih nekaj let sem pisala novoletne zaobljue, ki pa so bile pozabljene skoraj tako hitro kot so bile napisane. Za letos sem se odločila da se bom potrudila spremeniti stvari ki me motijo. Napisala nisem ničesar. Če bo kaj ostalo v glavi in uspelo bo, če ne.... kdo ve. Predvsem pa bom poskusila delati stvari bolj spontano. Že nekaj časa želim iti na kakšno potovanje v tujino. Upam da bom letos to  izpeljala.

 Christmas dinner :)

V Ljubljani :)

Christmas tree =))