MustRead: Deček v črtasti pižami

Med zadnjim obiskom knjižnice, sem se odločila, da ne bom gledala le tipičnih ljubezenskih romanov, ki si jih navadno izposodim. Tako sem se odpravila med ostale police z bolj "resno tematiko", oz. ne samo duhovitimi, ljubezenskimi zgodbami in z dokaj prazno vsebino. Tako sem naletela na knjigo Deček v črtasti pižami, katere avtor je John Boyne.

Zgodba govori o devetletnem Brunu, ki se s starši iz Berlina preseli. V novem domu mu ni všeč. Že ime je čudno: A-švic. Iz svojega okna tudi vidi visoko žičnato ograjo, na drugi strani pa ogromno ljudi v črtastih pižamah. Nekega dne med raziskovanjem naleti na fantka Šmuela, ki živi na drugi strani ograje. Spoprijateljita se in se začneta vsako popoldne srečevati. Nekoč pa se Bruno s prijateljem odpravi na drugo stran ograje...

Ko sem si knjigo sposodila, na hrbtni strani ni bilo opisa zgodbe, tako da sploh nisem vedela, kaj naj pričakujem. V zgodbo sem padla nemudoma in knjigo zelo hitro tudi prebrala. Kljub temu pa me je, ko sem prišla do "A-švica" (kot taborišče imenuje Bruno) malce stisnilo in nisem vedela ali bi brala naprej ali ne. Vendar sem nadaljevala in ni mi žal.

Knjiga je must read (če je še niste prebrali)! Celotno zgodbo spremljamo skozi oči otroka.
Neke vzore že ima vcepljene od staršev, vendar nam pokaže kaj pomenijo meje in kaj nam prinese prijateljstvo. Šmuela, svojega judovskega prijatelja ne sodi. No, mogoče malo. Vidi da je lačen in umazan. Ampak nima predsodkov, ki bi ga odvrnili od tega, da spozna osebnost fanta na drugi strani ograje. Začuti tudi, da vojaki ki vseskozi hodijo po njihovi hiši, niso tako dobri in prijazni. Ko se s Šmuelom znajde na njegovi strani ograje in jih vojaki odpeljejo na "pohod", se ne zaveda v kaj se podaja. Tudi ko se znajde v plinski celici ne...
Med branjem knjige sem se zamislila... Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z Brunom. Preprosto izginil je. Šele kasneje njegov oče opazi, da je ograja na delu, kjer so našli Brunova oblačila, ravno dovolj majava, da se pod njo splazi majhen deček. Takrat se (delno) zave posledic svojih dejanj. Pa še to le zaradi sina.

Meje nikoli niso dobre. Spet je odvisno o čem govorimo ampak velika ograja, ki nekomu omejuje gibanje, je preprosto nesprejemljiva. Tudi v naših glavah bi morali odstraniti prepreke, odpreti um in spoznati ljudi po osebnosti. Tako bi videli, da nihče ni napačen zato ker je druge vere, rase, prepričanj... Še bolj pomembno pa je prijateljstvo. Bruno gre na drugo stran, da bi Šmuelu pomagal najti očeta. Že otrok nam pokaže, kakšno moč ima lahko prijateljstvo in zakaj bi ga morali negovati.
Rek "ne sodi knjige po njenih platnicah" se naenkrat zazdi zdelo resničen...