Pages

Subscribe:

torek, 31. marec 2015

Something new

V sebi sem čutila vse večji nemir. Četudi sem imela zelo močno razvit šesti čut, nisem tako močnega občutka zaznala še nikoli v življenju. Vedela sem, da se bo nekaj zgodilo. Nekaj pomembnega. Ampak nisem mogla ugotoviti kaj.

To ni bilo nenavadno, ker sem se z močnimi občutji o stvareh spopadala že zelo dolgo, pravzaprav svoje celo življenje. Zaradi tega sem lahko tudi opravljala svoje delo - napovedovala ssem prihodnost. Oziroma, če se bolje izrazim, svetovala ljudem o zadevah, glede katerih so se obrnili k meni. Vsakokrat, ko mi je nekdo orisal določeno situacijo in me prosil za nasvet, sem namreč dobila občutek o tem. Ali je to dobro, je slabo... Ali bo vplivalo na več življenj in ne samo na enega...
Ta nemir pa me je plašil. Vedela sem namreč, da ne pomeni nič dobrega. Vendar za nobeno ceno nisem mogla razbrati - zakaj? Sklepala sem, da bom v središču situacije tokrat tudi jaz - drugače občutek ne bi bil tako močan.
 Pogledala sem v karte, vendar mi tudi one niso ponudile odgovora. Tako mi ni preostalo drugega, kot da čakam kaj se bo zgodilo.

In se je... Zgodilo... Že naslednji dan. Najprej temu nisem pripisovala posebnega pomena dokler...
Hodila sem po cesti proti svojemu domu, ko se je vame zaletel moški. Ko me je pogledal, da bi se mi opravičil, je za trenutek obstal. Ko sem ga pogledala tudi jaz, sem spet začutila nemir, tokrat še večji. Hkrati pa še nek drug občutek, ki mi je govoril, da je on odgovor na vse. Nekaj sekund sva se nepremično gledala, potem pa se je nasmehnil. "Se opravičujem, moral bi biti bolj pozoren."
"Nič hudega," sem mu odvrnila in se malce negotovo nasmehnila nazaj. Bil je kar nekaj let starejši od mene, vendar so njegove oči, zelene in iskreče, izražale mladostno navihanost. Pomežiknil mi je in me povabil na kavo. Zavrnila sem ga, vendar sem vedela, da se bosta najini poti še križali.
"Bodite pozorni na znake, kmalu vam bodo pokazali pot. Takrat se bova spet srečala" sem mu rekla, preden sem odšla naprej. On pa se je malce začudeno ozrl za mano, skomignil z rameni in odšel.

Ko sva odhajala stran drug od drugega, sem vedela kaj to pomeni - On je ključ do uganke, ki se bo pojavila. Kakšne? Kdo bi vedel... Vedela pa sem, da s sabo nosi veliko skrivnost in da se bova nekoč, nekje spet srečala. Najini usodi se bosta prepletli bolj, kot bi si želela.

Čutila sem, da ima vse to nekaj opraviti s preteklostjo, z neko skrivnostjo, ki je takrat ostala skrita... Z zgodbo, ki se ni zaključila, kot bi se morala. Kaj točno pa bi to lahko bilo? No, to bo pokazal le čas...

To be continued... I hope ;)

Nekaj, kar sem napisala kar tako, in "spur of the moment".
Komentarji in mnenja zaželjeni ;).

0 komentarji :

Objavite komentar